Armenija in Azerbajdžan sta po skoraj štiridesetih letih krvavega konflikta v Gorskem Karabahu v petek v Washingtonu podpisala mirovni sporazum. Dogodek je potekal v prisotnosti ameriškega predsednika Donalda Trumpa, medtem ko je bila Rusija v tem zgodovinskem trenutku opazno odsotna.
Pod sporazum sta se podpisala armenski premier Nikol Pašinjan in azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev. „Danes vzpostavljamo mir na Južnem Kavkazu,“ je dejal Alijev in dodal, da „pišemo veliko novo zgodovino“. Pašinjan je sporazum označil kot „odprtje poglavja miru“ in poudaril, da postavljajo temelje za boljšo prihodnost. Trump je ob tem poudaril, da se državi zavezujeta „za vedno končati vse boje“.
Septembra 2023 je Azerbajdžan po hitri vojaški operaciji ponovno prevzel popoln nadzor nad Karabahom. V zadnjem letu sta Baku in Erevan postopno napredovala pri normalizaciji odnosov. Petkova slovesnost je sledila večmesečnim pogajanjem, v katerih so bile izključene tretje strani, vključno z Moskvo, ki je desetletja igrala osrednjo vlogo v regiji.
Sporazum predvideva vzpostavitev novega tranzitnega koridorja med celinskim Azerbajdžanom in avtonomno regijo Nahčivan, ki bo poimenovan „Trumpova pot za mednarodni mir in blaginjo“. Ta bo potekala prek armenskega ozemlja in bo omogočila neposredno povezavo z zaveznico Turčijo, navaja Euronews. Tiskovna predstavnica Bele hiše Anna Kelly je poudarila, da bo koridor „spoštoval suverenost in ozemeljsko celovitost Armenije ter pravice njenih prebivalcev“.
Gospodarski in infrastrukturni učinki
Za Azerbajdžan nova prometna povezava pomeni utrditev vezi s Turčijo, okrepitev položaja kot logističnega središča ter utrjevanje povojnih pridobitev z infrastrukturno diplomacijo. Za Armenijo prinaša priložnost gospodarske diverzifikacije, privabljanja tujih naložb in normalizacije odnosov s sosednjimi državami.
Po besedah uradnikov bo „Trumpova pot“ delovala v skladu z armensko zakonodajo, ZDA pa bodo zemljišče oddale v podnajem infrastrukturnemu konzorciju. Trump je napovedal tudi podpis gospodarskih sporazumov, ki bodo „v celoti sprostili potencial regije Južnega Kavkaza“.
Armenija in Azerbajdžan sta ob podpisu mirovnega sporazuma sprejela tudi odločitev o razpustitvi Minske skupine OVSE, ki je bila ustanovljena leta 1992 z namenom reševanja konflikta v Karabahu. Po besedah Pašinjana format ni več potreben, saj je stran o konfliktu zaprta.
Razpustitev skupine predstavlja tudi formalno distanciranje obeh držav od Moskve, saj sta voditelja skupno prošnjo za to vložila v Washingtonu.
Zaostreni odnosi z Rusijo
V zadnjem obdobju so se odnosi med obema državama in Rusijo dodatno zaostrili. Moskva je sprožila več dezinformacijskih kampanj proti Erevanu, med drugim z obtožbami, da je premier Pašinjan „trgoval“ z armensko suverenostjo. Podobne obtožbe o „objektih za biološko orožje“ je Rusija že prej usmerjala proti Ukrajini in Gruziji.
Odnosi med Bakujem in Moskvo so se poslabšali po decembrski letalski nesreči v Kazahstanu, v kateri je umrlo 38 ljudi. Preiskava je pokazala, da je ruska zračna obramba sestrelila letalo Azerbajdžanskih letalskih družb nad Groznim. Alijev je napovedal tožbe proti Rusiji na mednarodnih sodiščih ter izpostavil pripravljenost, da bo na pravičnost čakal „tudi deset let“, navaja Euronews.
Dodatne napetosti so se pojavile prejšnji mesec, ko je Baku po racijah ruske varnostne službe FSB v azerbajdžanski skupnosti v Jekaterinburgu pridržal izvršnega direktorja in glavnega urednika ruske tiskovne agencije Sputnik. Med racijo sta umrli dve osebi, pridržanih pa je bilo 50 ljudi.
Foto: Zajem zaslona
