Azijske delniške trge in ameriški dolar je današnji ponedeljek, 2. junija 2025, zaznamoval previden začetek, saj trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko še naprej tlijo. Vlagatelji so se osredotočili na obrambne pozicije v pričakovanju ključnih podatkov o zaposlovanju v ZDA in pričakovanega znižanja obrestnih mer v Evropi.
Pozornost trgov se je usmerila tudi na grožnjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v petek pozno zvečer napovedal podvojitev carin na uvoženi jeklo in aluminij na 50 odstotkov, z začetkom veljavnosti 4. junija.
Ta nepričakovana poteza je sprožila ogorčenje evropskih pogajalcev, a za zdaj na trgih ni bilo opaziti izrazitega odziva. Vlagatelji z nestrpnostjo pričakujejo, ali bo Trump v sredo dejansko uresničil napovedane carine ali pa bo, kot že večkrat doslej, odstopil od svoje grožnje.
Azijski trgi v negotovosti
Na azijskih trgih je prevladovala previdnost. Najširši indeks azijsko-pacifiških delnic zunaj Japonske, ki ga spremlja MSCI, je ostal brez večjih sprememb. Japonski indeks Nikkei je izgubil 1,4 odstotka vrednosti, medtem ko je hongkonški indeks Hang Seng upadel za 2,5 odstotka.
Po drugi strani so južnokorejske delnice, zbrane v indeksu KS11, zrasle za 0,2 odstotka, kar nekateri pripisujejo upanju, da bodo predčasne predsedniške volitve v torek prinesle jasnega zmagovalca.
V Evropi so terminske pogodbe za indeks EUROSTOXX 50 zdrsnile za 0,2 odstotka, medtem ko so terminske pogodbe za indekse FTSE in DAX ostale večinoma nespremenjene. Ameriške terminske pogodbe za indeks S&P 500 so se znižale za 0,4 odstotka, terminske pogodbe za Nasdaq pa so izgubile 0,5 odstotka.
Kljub temu sta indeksa S&P in Nasdaq v maju dosegla največje mesečne odstotkovne dobičke od novembra 2023, in sicer je S&P zrasel za 6,2 odstotka, Nasdaq pa za 9,6 odstotka, kar je posledica pričakovanj, da bodo končne uvozne dajatve nižje od sprva napovedanih visokih stopenj.
Gospodarski obeti in pričakovanja
Predvidevanja carin so že povzročila precejšnja nihanja v gospodarstvu. Prvo četrtletje je zaznamovalo krčenje, a trenutne ocene kažejo na skok v obdobju od aprila do junija, saj se uvoz zmanjšuje. Po podatkih Atlanta Fed GDPNow ocena gospodarske rasti za to obdobje znaša letno prilagojenih 3,8 odstotka, čeprav analitiki pričakujejo, da se bo rast v drugi polovici leta močno upočasnila.
Ta teden bodo v središču pozornosti podatki o ameriški predelovalni industriji in zaposlovanju. Po napovedih naj bi se število delovnih mest v maju povečalo za 130.000, stopnja brezposelnosti pa naj bi ostala pri 4,2 odstotka.
Blažje poročilo o zaposlovanju bi lahko prineslo olajšanje trgu zakladnih obveznic, kjer donosnost 30-letnih obveznic še naprej niha blizu meje 5 odstotkov, saj vlagatelji zahtevajo višjo premijo za pokritje naraščajoče ponudbe dolga. Ameriški senat bo ta teden začel obravnavo zakona o davkih in porabi, ki naj bi državnemu dolgu, trenutno ocenjenemu na 36,2 bilijona dolarjev, dodal še 3,8 bilijona dolarjev.
Evropska centralna banka naj bi v četrtek skoraj zagotovo znižala obrestne mere za četrtino odstotne točke na 2,0 odstotka, trgi pa bodo pozorno spremljali morebitne namige o dodatnem znižanju že julija. Banka Kanade bo zasedala v sredo, pri čemer trgi ocenjujejo 76-odstotno verjetnost, da bodo obrestne mere ostale pri 2,75 odstotka, a z možnostjo blažjega tona glede prihodnosti zaradi tveganja recesije, ki ga spodbujajo carine.
Gibanja valut in surovin
Ameriški dolar je na začetku tedna izgubil 0,3 odstotka vrednosti v primerjavi z jenom in dosegel raven 143,55. Evro je zrasel za 0,2 odstotka in dosegel 1,1370 dolarja. Dolar je prav tako izgubil 0,2 odstotka v primerjavi s kanadskim dolarjem in dosegel 1,3727, kljub Trumpovi grožnji s 50-odstotnimi carinami na kanadski izvoz jekla.
Na trgu surovin je zlato zraslo za 0,6 odstotka na 3.310 dolarjev za unčo, potem ko je prejšnji teden izgubilo 1,9 odstotka.
Cene nafte so se zvišale, potem ko je OPEC+ sklenil, da bo julija povečal proizvodnjo v enaki meri kot v prejšnjih dveh mesecih, kar je za nekatere olajšanje po strahu pred še večjim povečanjem. Nafta Brent je zrasla za 1,60 dolarja na 64,38 dolarja za sod, ameriška nafta pa je pridobila 1,74 dolarja in dosegla 62,53 dolarja za sod.
Ana Koren
Foto: Pixabay/Geralt
