Azijske delnice so v sredo sledile negativnemu vzdušju na Wall Streetu. Vlagatelji so se soočali s političnimi zapleti v Franciji in na Japonskem, dodatno negotovost pa je povzročilo dolgotrajno zaprtje ameriške vlade. Najširši indeks azijsko-pacifiških delnic MSCI zunaj Japonske je zdrsnil za približno en odstotek, potem ko je dan prej dosegel najvišjo raven v zadnjih štirih letih in pol. Kitajske in južnokorejske borze so bile zaradi praznikov zaprte.
Na Japonskem se je Nikkei zvišal za 0,35 odstotka in ostal blizu rekordne vrednosti prejšnje seje. Analitiki opozarjajo, da so trgi v Tokiu v središču pozornosti, saj je presenetljiva zmaga premierke Sanae Takaichi sprožila skrbi glede fiskalne in monetarne prihodnosti države.
Japonski jen je zdrsnil na 152,33 za ameriški dolar, kar pomeni najnižjo raven po februarju. Po navedbah Reutersa se je valuta ta teden pocenila za več kot tri odstotke, kar predstavlja najstrmejši tedenski padec v zadnjem letu. To krepi ugibanja, da bi lahko japonske oblasti posredovale na valutnem trgu.
Evro je izgubil 0,26 odstotka in padel na 1,1628 dolarja, najnižje v zadnjem mesecu. K negotovosti prispeva odstop francoskega premierja Sébastiena Lecornu, kar povečuje politične napetosti v državi. Novozelandski dolar je prav tako oslabel, skoraj za en odstotek, potem ko je centralna banka znižala referenčno obrestno mero za 50 bazičnih točk in nakazala možnost dodatnih ukrepov.
Ameriška politika vpliva na svetovne trge
Indeks dolarja, ki meri vrednost ameriške valute v primerjavi s šestimi drugimi, je dosegel najvišjo raven po avgustu. Čeprav je zaprtje ameriške vlade vstopilo v osmi dan in pritiskalo na razpoloženje vlagateljev, je dolar ostal močan.
Na drugi strani Atlantika so vsi trije glavni ameriški borzni indeksi trgovanje zaključili v negativnem območju. Raziskava newyorške centralne banke je pokazala slabša potrošniška pričakovanja in rast inflacijskih napovedi. Vlagatelji se zato zanašajo na alternativne podatke in izjave predstavnikov Federal Reserve, da bi ocenili, ali bo ameriška centralna banka že ta mesec izvedla drugo letošnje znižanje obrestne mere.
Ob politični in gospodarski negotovosti se je cena zlata povzpela nad štiri tisoč dolarjev za unčo, kar predstavlja novo rekordno vrednost. Kot navaja Reuters, so k rasti prispevali šibkejši dolar v preteklih dneh, močni nakupi centralnih bank ter povečan interes vlagateljev, ki v nestabilnih razmerah iščejo varne naložbe.
Nafta rahlo dražja ob previdnem odzivu trgov
Cene nafte so se v sredo v zgodnjem trgovanju zmerno zvišale, potem ko so vlagatelji presodili odločitev skupine OPEC+ o omejenem povečanju proizvodnje. Terminske pogodbe za nafto Brent so se podražile za štirideset centov na 65,85 dolarja za sod, ameriška nafta West Texas Intermediate pa za 44 centov na 62,17 dolarja.
OPEC+ se je konec tedna odločil za novembrsko povečanje proizvodnje v obsegu 137.000 sodčkov na dan, kar je najmanj med razpravljenimi možnostmi. Analitiki pravijo, da vlagatelji „dokler ne bo vidnih znakov umirjanja na fizičnem trgu zaradi višjih zalog, podcenjujejo vpliv tega ukrepa“.
Po navedbah Reutersa rast cen ostaja omejena, saj se je strah pred motnjami v ruski oskrbi zmanjšal. Izvoz surove nafte iz Rusije je namreč v zadnjih štirih tednih ostal blizu najvišje ravni v šestnajstih mesecih.
Pozornost trga se usmerja tudi na podatke o ameriških zalogah. Po ocenah Ameriškega naftnega inštituta so se zaloge surove nafte v tednu do 3. oktobra povečale za 2,78 milijona sodčkov, medtem ko so se zaloge bencina in destilatov zmanjšale.
Foto: Vecteezy
