Tečaj dolarja je v torek pridobil na vrednosti, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump razposlal pisma 14 državam z obvestilom o novih, višjih uvoznih tarifah. Kljub temu, da naj bi carine za Japonsko in Južno Korejo stopile v veljavo šele 1. avgusta, je trg zaenkrat odziv sprejel razmeroma umirjeno. Azijski delniški trgi so dan zaključili v zelenem, cena nafte pa se je nekoliko znižala.
Trumpova administracija je v ponedeljek zvečer obvestila vrsto pomembnih trgovinskih partneric o načrtovani uvedbi 25-odstotnih carin. Kljub prvotni napovedi, da bodo ukrepi stopili v veljavo takoj, je predsednik datum prestavil in nakazal možnost prilagoditev, kar je nekoliko ublažilo odziv trgov.
Japonski indeks Nikkei 225 se je kljub začetni negotovosti obrnil navzgor in dan končal z 0,4-odstotno rastjo, južnokorejski indeks KOSPI pa se je okrepil za 1,5 odstotka. Tudi širši azijsko-pacifiški indeks MSCI, ki ne vključuje Japonske, se je zvišal za 0,2 odstotka.
Dolar je v primerjavi z jenom poskočil za 0,2 odstotka in dosegel vrednost 146,36 jena, kar predstavlja najvišjo raven v zadnjih dveh tednih. Avstralski dolar je pred zasedanjem tamkajšnje centralne banke pridobil 0,4 odstotka in se povzpel na 0,6516 ameriškega dolarja. Evro je medtem ostal stabilen pri 1,1741 dolarja.
Nafta se umika, zlato prav tako
Na trgu surovin so se cene nafte nekoliko znižale. Cena ameriške lahke nafte WTI je po ponedeljkovi skoraj 2-odstotni rasti v torek padla za 0,5 odstotka in dosegla 67,59 dolarja za sod. Cena zlata se je prav tako znižala, in sicer za 0,2 odstotka.
Na evropskih trgih so terminske pogodbe kazale na previden začetek trgovanja: pogodbe za indeks Euro Stoxx 50 so bile nižje za 0,1 odstotka, prav toliko tudi pogodbe za nemški DAX, ki se je gibala pri 24.133 točkah. Londonski FTSE naj bi se po podatkih terminskih pogodb znižal za 0,3 odstotka.
Na Wall Streetu so glavni indeksi dan zaključili v rdečem. Dow Jones, S&P 500 in Nasdaq so izgubili vsak nekaj manj kot odstotek vrednosti. Analitiki pripisujejo padec negotovosti glede prihodnjih trgovinskih potez Bele hiše.
Ob ponovni napovedi višjih carin se v spomin vrača Trumpova odločitev iz aprila, ko je začasno omejil carine na 10 odstotkov, da bi omogočil pogajanja z zavezniškimi državami. Doslej sta bila sklenjena le dva sporazuma – z Združenim kraljestvom in Vietnamom. Junija je sledil dogovor med ZDA in Kitajsko o okvirju za znižanje tarif, s čimer sta državi znova vzpostavili krhko premirje v trgovinski vojni.
Bruselj iz pisem izključen, Tokio nadaljuje pogajanja
Evropska unija med prejemniki tokratnih carinskih pisem ni bila, so za Reuters potrdili viri blizu pogajalskih krogov v Bruslju. Predstavnik Evropske komisije je ob tem dodal, da si EU še naprej prizadeva za trgovinski dogovor z ZDA, potem ko sta predsednica komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik imela »dobro izmenjavo mnenj«.
Japonski premier Shigeru Ishiba je v odzivu na napovedane carine poudaril, da Tokio obžaluje ameriško odločitev, vendar bo vztrajal pri nadaljevanju pogajanj. »Verjamemo, da je še vedno mogoče najti skupno rešitev, ki bo v korist obeh gospodarstev,« je dejal Ishiba.
Kot opozarjajo analitiki, bi se lahko volatilnost na trgih v prihodnjih tednih še povečala, zlasti ko se bodo približevali roki za pogajanja. »Če bodo začeli prihajati novi naslovi in se bo pritisk na diplomatske rešitve stopnjeval, lahko pričakujemo več nestanovitnosti,« je ocenil Tapas Strickland iz avstralske banke NAB v pogovoru za podkast njihove hiše.
Foto: Pixabay/Geralt
