Azijski finančni trgi so proti koncu tedna dobili dodaten zagon. Delniški indeksi so se povzpeli na najvišje ravni v več tednih, hkrati pa se je nadaljevalo izrazito povpraševanje po plemenitih kovinah. Vlagatelji očitno želijo leto skleniti z močnim izkupičkom, pri čemer umirjeno gibanje japonskega jena za zdaj zmanjšuje pritisk po morebitnih valutnih posegih oblasti.
Zaradi praznikov so bili trgi v Avstraliji, Hongkongu in večjem delu Evrope zaprti, kar je znižalo obseg trgovanja. Kljub temu se je v Aziji nadaljeval pozitiven trend. Japonski indeks Topix je dosegel novo rekordno raven in se okrepil za približno 0,5 odstotka. Južnokorejski osrednji indeks je pridobil okoli 0,6 odstotka, s čimer se je njegov letošnji donos povzpel na približno 72 odstotkov, kar ga uvršča med najuspešnejše večje borzne trge na svetu v tem letu.
Tudi kitajske delnice so nadaljevale rast. Indeks največjih podjetij se je zvišal za približno 0,27 odstotka in je na poti k okoli 18-odstotni letni rasti, kar predstavlja najmočnejši letni rezultat po letu 2020. Pozitivni premiki so se odrazili tudi v širšem azijsko-pacifiškem indeksu MSCI, ki je dosegel najvišjo vrednost po sredini novembra in je letos skupaj v plusu za približno 25 odstotkov.
Plemenite kovine v ospredju pozornosti
Ob delnicah so v ospredju zanimanja ostale tudi plemenite kovine. Cena srebra je v enem dnevu poskočila za več kot 4 odstotke in dosegla novo rekordno vrednost navaja Reuters. Zlato je prav tako doseglo zgodovinski vrh pri 4.503,39 dolarja za unčo.
Na letni ravni je gibanje še izrazitejše. Zlato je letos pridobilo več kot 71 odstotkov in je na poti k najmočnejši letni rasti po letu 1979, srebro pa je zabeležilo kar približno 158-odstotno rast. Analitiki takšno gibanje povezujejo z iskanjem varnih naložb in prilagajanjem portfeljev pred iztekom leta.
Pritisk na dolar in pričakovanja glede obrestnih mer
Na valutnih trgih je bilo v ospredju slabljenje ameriške valute. Vlagatelji se pred novim letom osredotočajo na vprašanje, kdaj in v kakšnem obsegu bi lahko ameriška centralna banka, Federal Reserve, v prihodnje znižala obrestne mere. Tržni udeleženci trenutno ocenjujejo, da bi v letu 2026 lahko prišlo do vsaj dveh znižanj, pri čemer večjih premikov ne pričakujejo pred junijem.
Dodatno negotovost povzroča tudi bližajoče se imenovanje novega predsednika Feda. Predsednik ZDA Donald Trump naj bi namreč odločil o nasledniku Jeroma Powella, kateremu se mandat izteče maja. Vsak namig glede izbire bi lahko že v prihodnjih dneh vplival na razpoloženje na trgih.
Ameriški dolar je bil zato pod pritiskom, evro, britanski funt in švicarski frank pa so se povzpeli na nedavne najvišje ravni. Dolarski indeks, ki primerja vrednost dolarja s šestimi glavnimi valutami, je bil na poti k približno 0,8-odstotnemu tedenskemu padcu, kar je njegov najslabši rezultat po juliju.
Jen med opozorili in previdnostjo oblasti
Japonski jen je v azijskem trgovanju nekoliko oslabel na približno 156,23 jena za dolar, vendar je kljub temu na poti k okoli 1-odstotni tedenski rasti, kar bi bil njegov najboljši teden po koncu septembra. K temu so prispevala tudi odmevna ustna opozorila iz Tokia, ki so znova odprla vprašanje morebitnih valutnih intervencij.
Do gibanj prihaja kljub temu, da je Bank of Japan prejšnji teden nakazala možnost zvišanja obrestnih mer. Trgi so izjave guvernerja Kazua Uede razumeli predvsem kot signal, da centralna banka pri nadaljnjih korakih ne bo hitela in si želi ohraniti manevrski prostor. Analitiki, na katere se pri poročanju sklicuje Reuters, opozarjajo, da je takšna dvoumnost del širše strategije prilagodljivosti, zlasti v obdobju zmanjšane likvidnosti proti koncu leta.
Na trgu obveznic so se referenčne japonske državne obveznice rahlo okrepile, donosnosti pa so se umaknile z večdesetletnih vrhov. K umiritvi je prispevala tudi ocena o omejenem obsegu nove izdaje dolga ter prizadevanja vlade, da pomiri skrbi glede nadaljnje fiskalne politike.
Foto:
