Andrej Babiš je uradno prisegel kot predsednik češke vlade. Predsednik republike Petr Pavel ga je k oblikovanju kabineta pozval po tem, ko je njegova stranka ANO na oktobrskih parlamentarnih volitvah dosegla prepričljivo zmago. Babiš je poudaril, da se bo zavzemal za interese državljanov „doma in kjer koli na svetu“ ter da želi „Češko postaviti med najboljše kraje za življenje“.
V skladu z dogovorom bo vlada temeljila na koaliciji treh političnih skupin: ANO, protimigrantske Svobode in neposredne demokracije ter desničarske skupine Motoristi zase. Stranke so se uskladile o 16 ministrskih položajih, od tega jih bo 8 pripadlo ANO, vključno s premierskim mestom. Skupina Motoristi zase naj bi prevzela 4 resorje, Svoboda in neposredna demokracija pa 3. Predsednik Pavel naj bi kabinet formalno imenoval v ponedeljek, so sporočili iz njegovega urada.
Koalicija ima pričakovanih 108 sedežev v 200-članskem poslanskem domu, kar bo sredinsko-desne stranke dosedanje prozahodne vlade Petra Fiale premaknilo v opozicijo.
Možni premiki v zunanji politiki
Del političnih analitikov po navajanju Euronewsa opozarja, da bi se lahko Češka pod novo koalicijo pridružila državam, kot sta Madžarska in Slovaška, ki so v zadnjih letih sprejele bolj zadržano ali kritično držo do podpore Ukrajini. Doslej je Češka pod Fialovo vlado zagotavljala izrazito humanitarno in vojaško pomoč ter sprejela približno 500.000 beguncev iz Ukrajine.
Člani novih koalicijskih partneric so hkrati kritični do Bruslja in več evropskih politik, med drugim na področju migracij in okoljskih ukrepov. S tem se krepi vprašanje, kako usklajena bo prihodnja zunanja politika Prage z evropskimi partnericami, ki Ukrajino še naprej podpirajo.
Madžarski premier Viktor Orbán je ob Babiševi zmagi dejal, da se je „stari zaveznik vrnil“. Orbán velja za enega najbolj izrazitih kritikov evropskih sankcij proti Rusiji in za najtesnejšega zaveznika Moskve znotraj EU.
Politična pot in pogoj glede Agroferta
Andrej Babiš je državo vodil že med letoma 2017 in 2021, nato pa izgubil na parlamentarnih volitvah. Leta 2023 je kandidiral za predsednika republike, a ga je v drugem krogu premagal Petr Pavel, nekdanji visoki vojaški poveljnik.
Pred ponovno imenovanjem na čelo vlade je moral Babiš izpolniti pogoje, ki jih je postavil predsednik Pavel, navaja Euronews. Med njimi je bila javna zaveza, da bo razdružil poslovni del svojega konglomerata Agrofert in se tako izognil navzkrižju interesov. Babiš je sporočil, da bo za podjetja v sklopu Agroferta, ki jih je okoli 200, skrbel skrbniški sklad pod nadzorom neodvisnega zaščitnika, medtem ko bo lastništvo po njegovi smrti prešlo na potomce.
Poleg Agroferta ima Babiš tudi mrežo klinik in laboratorijev. V političnih krogih odmeva, da je eden njegovih tesnih zaveznikov iz stranke ANO predviden za vodenje ministrstva za zdravje, kar dodatno odpira vprašanja o razmejitvi med zasebnimi interesi in upravljanjem resorjev.
[Foto: Wikimedia/Vox Španija]
