Češka stranka ANO, ki jo vodi milijarder Andrej Babiš, je v ponedeljek sklenila koalicijski dogovor z dvema desnima zaveznikoma. S tem se je manj kot mesec dni po zmagi na parlamentarnih volitvah, po poročanju čeških medijev približala ponovnemu prevzemu oblast. Nova koalicija, ki napoveduje povečanje javne porabe in ostrejši pristop do Bruslja, bi lahko bila oblikovana do sredine decembra.
Babiš, star 71 let, je Češko že vodil med letoma 2017 in 2021. Tokrat združuje moči s stranko Motoristi, znano po skeptičnem odnosu do podnebnih politik, in proti-EU usmerjeno Svobodno in neposredno demokracijo (SPD). Nova vlada naj bi nasledila desnosredinsko koalicijo, ki se je osredotočala na zmanjševanje proračunskega primanjkljaja ter podporo Ukrajini.
Po navedbah Reutersa Babiš napoveduje, da bo prekinil vso finančno pomoč Ukrajini iz češkega proračuna. Pred volitvami je napovedal tudi konec češkega programa dobave streliva Kijevu, čeprav je kasneje po pozivu predsednika Petra Pavla izjavil, da bo o usodi programa odločal po posvetu s partnerji.
Odmik od politike Bruslja
V osnutku politične agende nove koalicije je zapisano, da se partnerji ne bodo zavezali k natančnim ciljem javne porabe. To pomeni odmik od zdajšnje vlade, ki je načrtovala povečanje vojaških izdatkov proti cilju Nata v višini treh in pol odstotka BDP ter dodatnega poldrugega odstotka za izboljšanje infrastrukture.
Po pisanju Reutersa Babiš nasprotuje načrtovani evropski shemi emisijskih kuponov za gospodinjstva, ki jo označuje za prevelik poseg Bruslja. V osnutku koalicijskega programa je evropski zeleni dogovor označen kot „nevzdržen“, cilj prepovedi prodaje vozil z motorji na notranje izgorevanje do leta 2035 pa kot „nesprejemljiv“.
Kljub temu je Babiš poudaril, da ne namerava postavljati pod vprašaj članstva Češke v EU ali Natu. „Naša usmeritev je jasna, vendar ne bomo tam samo za okras. V Evropskem svetu in Natu se bomo borili za svoje interese,“ je dejal ob podpisu dogovora.
Finančni izzivi nove koalicije
Odhajajoča vlada je v zadnjih letih uspela zmanjšati proračunski primanjkljaj z 5 na 2 odstotka BDP. Analitiki pa opozarjajo, da bi lahko Babiševi predvolilni ukrepi, kot so znižanje davkov za podjetja, zvišanje plač v javnem sektorju, omejitev upokojitvene starosti in subvencioniranje cen energije, povzročili večmilijardno breme za državno blagajno.
Čeprav se je koalicija zavezala, da bo primanjkljaj ohranila pod zgornjo mejo EU v višini 3 odstotkov BDP, ekonomisti dvomijo o izvedljivosti teh obljub brez povečanja dolga. V koalicijskem programu je tudi zapisano, da Češka ne bo sprejela evra, hkrati pa naj bi se krona vključila v ustavo kot nacionalna valuta.
Krepitev populističnega tabora v EU
Babiševa vrnitev na oblast bi, kot navaja Reuters lahko okrepila populistični in suverenistični blok v Evropski uniji. Babiš je dolgoletni zaveznik madžarskega premierja Viktorja Orbana in privrženec Višegrajske skupine, v kateri so Madžarska, Poljska in Slovaška. Skupina je razdeljena glede ruske invazije na Ukrajino, saj Poljska ostaja med največjimi zagovornicami Kijeva, medtem ko sta Madžarska in Slovaška naklonjeni milejšemu pristopu do Moskve.
Med svojim prejšnjim mandatom je Babiš že naletel na kritike Evropske komisije zaradi domnevnega navzkrižja interesov, povezanega z njegovim lastništvom kmetijsko-kemijskega konglomerata Agrofert. Tokrat napoveduje, da bo Bruslju postavil meje in se v EU zavzemal za večjo moč držav članic pri odločanju o ključnih politikah.
Foto: Wikimedia/Vox Španija
