José Manuel Barroso, predsednik upravnega odbora globalnega zavezništva za cepiva GAVI in nekdanji predsednik Evropske komisije, je opozoril na naraščajočo “utrujenost donatorjev” in zmanjševanje tradicionalne podpore mednarodni razvojni in zdravstveni pomoči. V luči spremenjenih geopolitičnih razmer ter proračunskih pritiskov poziva k bolj strateški in rezultatsko naravnani porabi sredstev.
Barroso je v pogovoru za Euronews izpostavil pomen učinkovitosti v razvojnem sektorju in priznal, da so neučinkovitosti še vedno prisotne tako na strani držav donatoric kot prejemnic. Po njegovem mnenju bi morali bolj premišljeno usmerjati sredstva ter zmanjšati prekrivanje dejavnosti in birokratske zaplete.
Posebej je izpostavil spremembo v politiki Združenih držav Amerike, ki so pod administracijo predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežen pregled skoraj vseh programov mednarodne pomoči. Januarja letos so ZDA napovedale zmanjšanje financiranja GAVI, potem ko je visoki zdravstveni uradnik Robert F. Kennedy mlajši izrazil pomisleke glede znanstvenih standardov organizacije.
Kljub temu Barroso ostaja zmeren optimist in zatrjuje, da sodelovanje med GAVI in ameriško administracijo »poteka konstruktivno«. Dodal je, da upa na nadaljevanje podpore ZDA in drugih tradicionalnih donatorjev, zlasti držav skupine G7.
Vzpon netradicionalnih akterjev in zasebnega sektorja
Ob zmanjševanju angažiranosti zahodnih držav se pozornost vse bolj preusmerja k novim donatorjem, kot so Brazilija, Indija ter partnerji iz zasebnega sektorja. Barroso meni, da lahko prav ti akterji prispevajo k zapolnitvi nastale vrzeli in s tem ohranijo zagon na področju globalnega zdravja.
»Če obstaja vrzel, jo bodo morali zapolniti netradicionalni donatorji in okrepljeno sodelovanje zasebnega sektorja,« je poudaril Barroso.
Kot primer uspešnega pristopa k učinkovitejšemu delovanju je navedel prav GAVI, ki si kot javno-zasebno partnerstvo prizadeva zmanjšati birokracijo in izboljšati rezultate na terenu – predvsem z večjo ciljno usmerjenostjo in boljšo koordinacijo aktivnosti.
Zmanjševanje podpore humanitarnim in zdravstvenim programom ni omejeno le na ZDA. Tudi v Evropi obrambni izdatki postopno izpodrivajo razvojne prioritete. Proračun EU Pripravljenost 2030 predvideva do 800 milijard evrov za obrambne namene do konca desetletja, kar po opozorilih strokovnjakov zmanjšuje manevrski prostor za financiranje pomoči.
V preteklosti so bile prav ZDA eden največjih podpornikov mednarodnega razvoja, ne le s finančnimi sredstvi, temveč tudi z operativnim znanjem in prisotnostjo na terenu. Opozorila o postopnem umiku so že sprožila odzive tudi med nekdanjimi sodelavci ameriške agencije USAID, ki so letos javno izrazili zaskrbljenost zaradi krčenja programov.
Barroso je v zaključku izrazil upanje, da bo globalna skupnost kljub omejitvam znala prepoznati pomen strateške podpore zdravstvu in razvoju: »To je trenutek, ko moramo pokazati, da je pomoč lahko bolj učinkovita – in da ostaja ključni steber svetovne solidarnosti.«
Foto: Pexels/julia-m-cameron
