Napotitev evropskega vojaškega osebja na Grenlandijo ne vpliva na stališče ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, so sporočili iz Bele hiše. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je ob vprašanjih novinarjev dejala, da dodatna prisotnost evropskih sil ne spreminja predsednikovega pristopa k vprašanju Grenlandije.
„Menim, da namestitev evropskih vojakov ne vpliva na predsednikov proces odločanja in ne spreminja njegovega cilja glede Grenlandije,“ je povedala Leavitt.
Izjava prihaja v času, ko so se na Grenlandiji že začele priprave na prihod večnacionalnih enot v okviru izvidniške in vojaške vaje, napovedane s strani več evropskih držav članic Nata.
Francija, Nemčija, Švedska in Norveška so v sredo napovedale, da bodo v prestolnico Nuuk napotile vojaško osebje v okviru skupne izvidniške misije. Nemško obrambno ministrstvo je v četrtek pojasnilo, da je namen napotitve „preučiti možnosti za zagotavljanje varnosti ob zaznanih ruskih in kitajskih grožnjah v arktični regiji“.
Dansko ministrstvo je sporočilo, da bo v Nuuk od četrtka do nedelje nameščena 13-članska izvidniška skupina Bundeswehra. Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem napovedal dodatno okrepitev francoske prisotnosti.
„Prva skupina francoskih vojakov je že na terenu in bo v prihodnjih dneh okrepljena s kopenskimi, zračnimi in pomorskimi sredstvi,“ je Macron dejal v nagovoru pripadnikom oboroženih sil ob začetku novega leta.
Podpredsednik grenlandske vlade Mute Egede je v sredo potrdil, da se v prihodnjih dneh pričakuje povečana aktivnost sil Nata, vključno z dodatnimi poleti in ladijskim prometom. Po njegovih besedah bo šlo predvsem za vojaško usposabljanje.
K sodelovanju v vaji sta se napovedali tudi Nizozemska in Estonija. Nizozemski obrambni minister Ruben Brekelmans je ob tem poudaril, da so varnostna vprašanja na Grenlandiji in v širši regiji „strateškega pomena za vse zaveznice Nata“. Estonski zunanji minister Margus Tsahkna je sporočil, da je Estonija pripravljena poslati svoje vojake, če bo to potrebno.
Diplomatski pogovori brez preboja
Napotitev evropskih enot je bila napovedana na dan, ko sta se v Washingtonu z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom in državnim sekretarjem Marcom Rubiom sestala zunanja ministra Danske in Grenlandije. Pogovori po navedbah danske strani niso prinesli zbližanja stališč.
Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je po srečanju dejal, da ameriški prevzem Grenlandije „absolutno ni potreben“. Novinarjem je povedal, da jim ameriškega stališča ni uspelo spremeniti.
„Jasno je, da si predsednik želi Grenlandijo. Zato ostajamo v temeljnem nesoglasju, čeprav se strinjamo, da se o tem ne strinjamo,“ je dejal Rasmussen.
Ameriški predsednik je večkrat ponovil, da je nadzor nad Grenlandijo po njegovem mnenju ključen za varnost ZDA, predvsem zaradi strateške lege in dostopa do naravnih virov.
Trump prvič z bolj spravljivim tonom
Trump se srečanja v Washingtonu ni udeležil, je pa pozneje dejal, da ima z Dansko „zelo dober odnos“ in da pričakuje nadaljnje pogovore.
„Z Dansko imamo zelo dober odnos in bomo videli, kako se bo vse skupaj izšlo. Mislim, da se bo nekaj izšlo,“ je dejal, brez dodatnih pojasnil.
Ob tem je ponovno opozoril na varnostna tveganja v regiji in poudaril, da po njegovem mnenju Danska sama ne bi mogla preprečiti morebitnega širjenja vpliva Rusije ali Kitajske na Arktiki, pri čemer je dodal: „Storimo lahko vse.“
