Belgija je po več zaporednih incidentih, v katerih so neznani droni motili delovanje letališč, vojaških objektov in jedrske infrastrukture, sklenila dogovor o nakupu prestreznih brezpilotnih letal latvijske izdelave. Obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo oprema zagotovljena v okviru 50 milijonov evrov vrednega protidronskega paketa, pri čemer podrobnosti o številu naročenih enot niso bile razkrite.
V zadnjih tednih so opažanja dronov med drugim privedla do začasne zaustavitve delovanja bruseljskega mednarodnega letališča in letališča v Liegu, ki spada med največja evropska tovorna vozlišča. Pred tem so bili zabeleženi tudi neidentificirani leti nad območjem vojaške baze v Marche-en-Famenneju, kjer je nameščeno ameriško jedrsko orožje. Po več incidentih je bilo v belgijski javnosti slišati opozorila o tveganjih za nacionalno varnost.
Belgijski obrambni minister Theo Francken je nakup prestreznikov uradno napovedal med obiskom v Latviji, kjer se je srečal s predstavniki podjetja Origin Robotics, proizvajalca dronov BLAZE. Na družbenih omrežjih je zapisal, da gre za pomemben korak pri krepitvi odpornosti države proti sodobnim grožnjam, ob tem pa objavil fotografijo iz proizvodnega obrata.
Belgijski uradniki so v zadnjem mesecu večkrat izrazili sum, da bi lahko za vdori stala Rusija, kar je Moskva zavrnila. Minister je za domače medije dejal, da je Belgija zaradi svoje strateške vloge – tam domujeta sedeža Nata in EU ter finančna klirinška hiša Euroclear z zamrznjenimi ruskimi sredstvi – lahko pod večjim pritiskom in nadzorom, navaja Euronews. Več držav članic EU želi ta sredstva uporabiti kot jamstvo za posojila Ukrajini, Belgija pa temu ni naklonjena, medtem ko je Rusija napovedala povračilne ukrepe, če bi se to zgodilo.
Tehnične rešitve in širša strategija proti dronom
BLAZE, prestreznik, ki ga je razvilo latvijsko podjetje, po navedbah proizvajalca temelji na umetni inteligenci in je zasnovan kot hitro namestljiva rešitev za prestrezanje premikajočih se zračnih ciljev. Francken je poudaril, da 50-milijonski paket predstavlja le prvi korak in da ministrstvo načrtuje dodatnih 500 milijonov evrov za dolgoročno strategijo, ki bo vključevala tudi napredne radarske sisteme in razširjene zmogljivosti za elektronsko motenje.
Belgija je po zadnjih incidentih zaprosila za podporo specializiranih protidronskih ekip iz Francije, Nemčije in Združenega kraljestva, ki pomagajo pri oceni ranljivosti in vzpostavitvi ustreznih postopkov odzivanja.
Belgijski primer ni osamljen. Tudi druga evropska letališča so bila v zadnjih mesecih primorana začasno ustaviti lete zaradi nepojasnjenih vdorov dronov. Po navedbah več varnostnih strokovnjakov naj bi bili nekateri incidenti del širših hibridnih dejavnosti, usmerjenih v kritično infrastrukturo evropskih držav.
Foto: Dron/fotografija je simbolna [Foto: Unsplash/Harrison Kugler]
