V tokratni duhovni misli bo duhovnik Benedikt Lavrih razmišljal o veselju kot osrednjem sporočilu adventnega časa, posebej ob nedelji Gaudete – nedelji veselja. Sprašuje se, kakšno veselje danes iščemo in ali znamo razlikovati med zunanjim veseljačenjem ter globokim, notranjim veseljem, ki izvira iz vere.
V adventnem času se vsako nedeljo ustavimo ob osrednji misli, ki nas pripravlja na praznovanje in doživljanje Jezusovega prihoda. To nedelje imenujmo “Gaudete”, kar pomeni veselite se.
Ali lahko rečemo, da je cilj našega življenja veselje? Če govorimo o življenju kot iskanju sreče, spregovori tudi veselje. Vsako verstvo naj bi pomagalo človeku in skupnosti, da najde veselje. Vera mora izboljšati naše življenje in nas spremlja, daje življenje, srečo in veselje.
Ste vesel človek? Kaj vam pomaga, da ste srečni in zadovoljni? Ali pokažemo, da smo veseli in navzven ljudje in bližnji začutijo, da ste veseli. Potrebujemo veliko spodbud, da smo veseli. Ali smo podobni množici ljudi, ki pravi: “Počakaj, da ga damo malo na zob.” Ali se sploh zavedamo za kakšno veselje se trudimo? Veseli december je mesec, tako smo ga imenovali, da bi izzvali v ljudeh več veselja. Druženje, obiski, ogled lučk v mestih, koncerti in nastopi. Veliko prireditev imamo, ki nam pomagajo, da pozabimo na trdost življenja in malo pobegnemo v lepši svet. Je včasih veseljačenje pobeg in beg pred vsakodnevnim ritmom?
Ko pričakujemo Jezusa je pred nami duhovno veselje. V današnji božji besedi nam je dano prepoznati, kaj vse gradi naše notranje veselje. To ni veselje, ki se odraža z vriskanjem, ampak je v naši notranjosti, je del duhovnega bitja. Veselje v nas ki ima moč je zavedanje in doživljanje notranjega zadovoljstva nad življenjem, preteklostjo in sedanjostjo. Razveselimo se svojih darov, uspehov, dobrote in vsega, kar imamo in dajemo.
Kako do veselja?
Izaija daje dobra navodila, kako naj pridemo do veselja. Omenja lepoto pokrajin, stvarstva in v vsem tem vidimo Boga in krasoto Boga. Izaija pravi, naj se ne bojimo, ker imamo Boga in smo močni. Najbolj močan izziv za veselje je, da nas ima Bog v rokah in je z nami. Bog vedno prihaja med nas, Bog je naš zvest prijatelj. Prav zaradi tega se veselimo. Izaija pravi: “Nad njihovo glavo bo večno veselje.”
V Jakobovem pismu nam je položeno na srce, naj bomo potrpežljivi tako v pričakovanju Gospoda, kot do bližnjih. Ne godrnjajmo drug nad drugim, ker to nas lahko povede v obsojanje. Zgled potrpljenja naj bo v nas. Jezus v Matejevem evangeliju vabi naj gledamo in vidimo, kaj vse je Jezus že naredil in se veselimo vsega. Tako Janez Krstnik in Jezus oba si prizadevata, da bi bilo naše veselje popolno. Božja beseda kliče, da je potrebno gledati in opazovati in veselje bo prišlo v nas. Veliko božjega nam je dano. Bog se nenehno razodeva in nas spremlja. To je potrebno videti.
V vsakdanjem življenju so izviri veselja v tem, da se zavedamo mnogih darov in talentov, veselimo se božjega življenja v nas. Kljub pomanjkljivostim, ki jih imamo, je Bog močnejši. Človek, ki zaupa, ni sam, Bog je z Njim. Kot se otrok počuti varno in toplo v zavetju staršev, tako smo mi tudi prepuščeni Božjim dlanem. To je veselje. Jezus pravi, ne skrbite!
Ljubezen, spoštovanje in dostojanstvo
Močan izvir veselja je, da doživljamo ljubezen, spoštovanje in dostojanstvo človeškega bitja. Medsebojni odnosi dajejo veliko duhovne in telesne energije.
Vera v Boga naj nam pomaga, da bomo notranje veseli. Adventni čas je čas veselja, ne zaradi kuhanega vina, ampak veselja, da se vsako leto spominjamo, kako Bog prihaja v naše dneve in nas ima rad. Nismo sami, Jezus je prišel, da bomo življenje sprejemali in imeli duhovnih in telesnih moči za vsak dan in za vse, kar življenje daje.
Bog želi, da smo veseli in je Jezusa poslal na svet s tem namenom. Potrebno se je prebujati, da nas zahtevnost življenja ne zavije v občutek, da ne moremo biti veseli. Slišimo. »Kako naj bom vesel, ko je pa toliko težkih stvari in dogodkov v življenju.« Veselje je v nas samih. Res je to, da so nekateri ljudje bolj odprti, eni bolj pokažejo veselje, drugi manj. Velikokrat premalo vidimo, da je več lepega in dobrega med nami, kar je izvir veselja. Veselimo se!
Benedikt Beno Lavrih, duhovnik
Foto: Zajem zaslona
