V tokratni duhovni misli bo duhovnik Benedikt Lavrih spregovoril o bogastvu krščanstva in veselju nad Jezusom Kristusom, ob prazniku Kristusa Kralja, s katerim se sklene cerkveno leto. Spominja, da Jezusovo kraljestvo ni kraljestvo moči ali oblasti, temveč ljubezni, bližine in služenja človeku.
Cerkveno leto se začne s prvo adventno nedeljo. Letos bo na zadnjo nedeljo v novembru. Zadnja nedelja v cerkvenem letu je nedelja Kristusa Kralja. Se vam zdi čudno, da danes Kristusa tako naslavljamo? V dobah, ko so bili kralji pomembni in najvišji v skupnosti je bilo to ime podoba moči, oblasti, spoštovanja, visokosti, modrosti.
Jezus so tudi imenovali kralja. Na križu je pisalo “Judovski kralj”. Pilat je dal to napisati in je tudi Jezusa vprašal, če je kralj. Njegovo vprašanje je bilo bolj poniževalno in cinično, kot pa iskreno. Pilat je sovražil Jezusa in se ga je hotel znebiti. Njegov cilj je bil, videti, kako bo sprejel to krivično smrt?
Po načinu življenja Jezusu ne moremo dati ime kralj, ker je živel preprosto skromno in njegov cilj je bil živeti enostavno. Praznik Kristusa kralja naj spregovori o njegovem kraljestvu, ki ni bilo kraljestvo v teritorialnem pogledu, ampak njegova miselnost in vse, kar se je oblikovalo na Jezusovem nauku.
Jezus je kralj po njegovi miselnosti, po zgodovinskih dejstvih razvoja krščanstva. Ozrimo se na zgodovino. Jezus oblikuje duhovno kulturo človeštva, umetnost, in vse do danes nam njegov nauk pomaga živeti.
Včasih vidimo tudi napake
Dobro je, da vidimo kako je Krščanstvo oblikovalo narode, svet. Včasih vidimo tudi napake v načinu predstavljanja krščanstva. Svet je sprejemal in sprejemal Krščanstvo, daje človeštvu smer in upanje. Verski voditelji so vedno usmerjali in vzgajali ljudi. Versko življenje je po Jezusovih načelih družbo in posameznika spremljalo in oblikovalo.
Jezus je bil zelo odprt do ljudi, do vseh, vsi so bili njemu enaki in se je zavedal, da je poslan na svet, da pomaga majhnim trpečim in tistim, ki so najbolj potrebni pomoči. Njegov nauk je zelo blizu človeškim potrebam in poti k sreči. Jezus je velik v ljubezni. Njegov nauk pomaga vsakemu človeku, da postaja boljši in da kljub vsej slabosti ustvarja v sebi novo življenje in pot preobrazbe.
Jezus pozna človekove potrebe
Jezus pozna človekove potrebe. Ni zapustil deset božjih zapovedi, ampak jih je potrdil z dvema temeljnima smernicami, da je ljubezen do Boga in bližnjega vedno v ospredju. Gledamo zgodovino in opazimo, koliko svetnikov je želel živeti radikalno pot krščanstva. Tako kot sveti Frančišek, Ignacij Lojolski, sv. Benedikt. Ti so spoznali Jezusa kot osebnega prijatelja, prav tako so po njegovem zgledu začeli pot redovnikov, ki so na poseben način uresničevali Jezusovo poslanstvo.
Jezus je bil privlačen in zanimiv. Največ, kar Jezus daje človeku je duhovno življenje. Krščanstvo ima Sveto pismo, ki je tudi knjiga življenja. Jezus je velik, ker nam je zapustil zakramente, sedem darov, ki so posebni darovi dani v življenje v različnih obdobjih, ki nam dajaje moč in svetlobo.
Če pogledamo svet, ki je bil krščansko vzgajan ima veliko simbolov, znamenj in svetih krajev, ki jasno govorijo o svetosti in moči duhovnega življenja Kristjanov. Veselimo se Krščanstva, lepo je in bogato. Jezusov nauk je tako vsakdanji in močan. Spregovori nam ob različnih življenjskih trenutkih in nam vedno daje moč in življenje.
Današnjemu človeku je krščanstvo pustilo veliko zakladov, ki so živi vir duha in svetlobe za danes in jutri. Kristus je s svojo smrtjo tudi zapustil vsem poseben pečat. Po krivici obsojen je sprejemal človeško slabost in s trpljenjem na križu tudi nam kaže pot, kako sprejemati najtežje trenutke v življenju. Jezus je še posebej pomočnik trpečim in zapuščenim.
Na praznik Kristusa kralja se veselimo, da nam je dano krščanstvo, ki nam pomaga na poti življenja in nas bogati.
Benedikt Lavrih, duhovnik
Foto: Portal24
