V tokratni Duhovni misli bo duhovnik Benedikt Lavrih razmišljal o stanju in prihodnosti družine v sodobni družbi. Ob prazniku svete družine se dotika vprašanj zakona, starševstva in zaupanja v Božji načrt, ki je bil že na začetku preizkušen tudi pri Mariji, Jožefu in Jezusu. Kolumna odpira iskren razmislek o tem, kako danes razumemo družino, kakšno podporo ji daje družba in ali znamo prepoznati njeno nenadomestljivo vlogo za prihodnost človeka in naroda.
Na prvo nedeljo v letu prebiramo v Janezovem evangeliju razmišljanje o Luči. Vsem dragi prijatelji, ki prebirate te besede želim veliko zdravja in duhovnih in telesnih moči za sprejemanje vsega, kar nas čaka. Ne bojmo se, ker je vse zapisano božjemu načrtu, ki je kot luč in je luč. Na začetku leta si zaželimo veliko lepega in to je obdobje leta, ko si podelimo največ dobrih želja in smo si tako blizu.
Imamo veliko načrtov in včasih je dobro, da jih imamo. Kako načrtovati in se srečevati z vsem, kar nas čaka v prihodnosti? Če se ob načrtih za prihodnje leto preveč naslanjamo samo na našo moč in luč, morda ni vedno dobro. Vemo, da je naša bodočnost tudi skrivnost. Bi radi vedeli, kaj vas čaka? Bolje je, da se zavedamo vsakega dne, kako je življenje lepo in je vsaka dan dar. Veselimo se življenja in naredimo, kar je v naši moči. Naše življenje je luč, ker je božji dar. Vsi smo postavljeni v božji objem, v božji luči smo. Bog, Luč vodi naše življenje. To je temelj in tu smo lahko samo srečni.
Ko vstopamo v novo leto, se zavedajmo, da smo položeni v božje naročje. Janez govori o Luči, o Bogu, ki ustvarja, ki je že od nekdaj in vedno ustvarja. To nam pomaga, kako nismo sami v tem trenutku življenja.
Janez nadaljuje, da je Bog Luč vedno navzoč. Luč sveti in prinaša nam duha in moči. Bog, luč je živo dogajanje, to ni samo podoba. Jezus Kristus je prišel na svet, da bi Božja Luč bila dana nam vsem na tem svetu. Ali se želimo napajati iz Jezusa Kristusa?
Ni enostavno
Vse sprejeti v življenju ni enostavno. Še posebej to, kar pride iznenada in nam je težko sprejeti. Šok, ko vas obvestijo, da ste hudo bolni, nenadna smrt bližnjih, nesreče in še mnoge druge preizkušnje nas učijo in postavijo na zelo trdna tla. Tako se preizkušamo in kaj naredimo? Kako naj sprejmemo, česar ne moremo spremeniti?
Ena od poti, ki nam jo svetuje Janez v evangeliju je biti z lučjo. Luč je vedno navzoča. Luč, Bog je. Resnica življenja je, da ljudje nismo sprejeli Luči. Težki trenutki so tema. Potrebujemo luč da najdemo pravo pot in smer. Ljudje tavamo, ko ne zmoremo, ko nam ne uspe. Spomnimo se, da ima Bog vedno prižgano luč za nas.
Luč je v Bogu in je tudi v nas. Človek je luč. Ustvarjen po božji podobi. Kljub temu, da smo grešna bitja, je v vsakem izmed nas svetloba. Kaj dajemo bližnjim, kako delimo luč in tako pomagamo drug drugemu? Če se ozremo okrog sebe imamo veliko luči, ki nam jo dajejo zemeljski darovi. V naših odnosih najbolj zaznamo luč. Prinašamo jo drug k drugemu. Vljudnost, sprejemanje vseh ljudi, spoštljivo in ljubeznivo vživljanje v zgodbe našega življenja , to je ena sam luč. Ljudje okrog nas dajejo luč in veliko spodbud prejemajo, vedno znova in povsod.
Dar svetlobe in luči
Narava je čudovit dar svetlobe in luči. Prepustimo se lepotam narave. S hvaležnostjo in ljubeznijo uživajmo darove zemlje in luč bo v nas. Greli smo se v luči darov tako zemeljski kot človeških. Ne pozabimo na vse to.
Dejstvo našega življenja je, da smo vedno postavljeni pred izbiro. Ali prižigam luč, jo želim prižgati, ali se odločim za kaj drugega. Kam me nosi pot življenja? Mi je lepo v luči, v svetlobi v ljubezni? Luč, Bog vedno sveti, luč ne ugasne. Veličina življenja in prihajajočega leta pred nami je, da Bog iz zgodovine govori, da bo nadaljeval potovanje z nami.
Svet in življenje je v luči. Nekdo bo rekel, da ni tako, ker so vojne. Ljudje so grdi. Strahovi so v nas.
Prav to nam govori, da se še nismo odločili, da bi živeli povezani z zgodbo Luči. To je Božje zgodba. Luč sveti, Bog daje, deluje, se razodeva. Kaj pa mi?
Benedik Beno Lavrih, duhovnik
