Duhovnik Benedikt Lavrih v tokratni duhovni misli povezuje postni čas s pomladjo in notranjim prebujanjem človeka. Ob podobi rahljanja zemlje razmišlja o rahljanju srca, o soočenju s skušnjavami, tišino puščave in vprašanju odnosa do darov življenja. Postni čas se v njegovem razmisleku razodeva kot milostni prostor za umiritev, prenovo odnosov in učenje svobode, ki vodi v mir, rast in veselje.
Čas, pred nami je pomladni in komaj čakamo, da se pomlad v vsej polnosti pokaže in se nam daje. Potrebno bo pripraviti zemljo da bo spočita in pripravljena na rast.
Naše osebno življenje tudi vedno znova potrebuje osvežitev zemlje, samega sebe.
Postni čas je povezan z močnejšimi vprašanji vsakdanjega življenja. Z Jezusom bomo na poti sprejemanja križa in vseh preizkušenj. On nas uči in nam pomaga, da osmislimo vse, kar je težko in se nam zdi nemogoče. Čas pred Božičem nas je ovil v veselje luči, v postnem času bo Jezus z nami razmišljal o vprašanjih, ki so težka, a tudi dajejo luč in smisel. Na prvo postno nedeljo gremo z Jezusom v puščavo.
Jezus je odšel v puščavo in tam molil in razmišljal. Kljub molitvi in samoti ga je hudič skušal. Včasih mislimo, da so ljudje, ki so se umaknili v puščavo bežali pred skušnjavami. Še bolj so jih slišali in so jih preizkušale. Jezusu ni bilo prizanešeno. Čeprav Božji sin, je bil deležen človeških skušnjav.
Hudič mu je ponujal vse imetje zemlje. Kako zanimiva skušnjava. Imate priložnost, da ukradete, ali dobite več dobrin. Kaj boste naredili? Kaj pa lakomnost in požrešnost?
Naslednja skušnjava je domišljavost pred Bogom. Ljudje večkrat mislijo, da zmorejo vse. Hočejo biti Bogovi in mislijo, da so. Krhkost, nemoč ljudi ostaja. Satan Jezusa postavi na tempeljski vrh in predlaga, naj skoči, saj ga bodo angeli rešili.
“Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!”
Jezus pravi hudiču: “Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!” Jezusova odločnost in jasnost pove vse. Bomo zmogli tudi mi? Ali sodelujete z Bogom?
V Prvi Mojzesovi knjigi je povedano, kaj vse nam je dano. Živimo
sredi velikega stvarstva, ki nam nenehno daje. Vse je ustvarjeno za nas. Bog je vse ustvaril in vse nam je dano, da bi mi lepo živeli.
Kako sprejemamo vse danosti? Dajejo nam življenje. Razveseljujejo nas in duhovno in telesno bogatijo. Kako jih spoštujemo in cenimo? V vrtu je bilo drevo spoznanja. Po njem naj bi spoznali in videli, kako ravnamo z vsemi darovi zemlje in stvarstva?
Skušnjave so del našega življenja. So božji dar in nas naredijo žive, ustvarjalne in nam pomagajo. Kako se z skušnjavami srečujemo, kaj delamo z njimi? So v nas pretiravanja in odvisnosti?
Če hočemo svojo lastno zemljo obogatiti, je prav, da razmišljamo o našem odnosu do vsega, kar nam je dano. Kdor želi narediti kaj dobrega zase, je samota vedno zdrava, da slišimo sebe in se umirimo.
Ali živimo v notranjem ravnovesju in doživljamo, da imamo lep in spoštljiv odnos do vseh dobrin, ki so božji dar. Človeka spoznamo po tem kako živi odnos do sebe, do bližnjih in do vseh dobrin sveta. To je največji izziv za duhovno prebujanje v postnem času. Cilj našega življenja je, da najdemo mir in veselje v odnosu do vseh darov našega življenja. Če nas nekaj usužnji in naredi odvisne, je potrebno, da se resno lotimo osvobajanja.
Potrebujemo tudi sredstva, ki nam pomagajo, da imamo uravnovešen odnos do vseh dobrin in darov zemlje, in vseh ostalih podarjenosti.
Post
Mnogi izberejo 40 dnevni post v hrani, ali pijači z namenom da vidijo kako so trdni na tem področju. Molitev je tudi pot, ki nam daje moč in milost, da zmoremo mnoge napore odpovedi.
Pred očmi imamo vse, s katerimi živimo, delamo in so del naše življenjske zgodbe. Kako gradimo in utrjujemo odnose? To je del našega življenja, kjer prejmemo veliko moči in duha.
Opazujmo odnose. Nas osrečujejo, smo zadovoljni? Je v nas mir in veselje? Posvetimo se bližnjim v postnem času. To je najlepše darilo za bližnje. Če se vam zdi, da potrebujete čas za odpuščanje in spravo, je to čas, da se ponovno zbližate in najdete mir z bližnjimi. Slišimo, da je postni čas milostni. Bog nam želi pomagati in nam je še posebej blizu.
Podoba puščave v kateri je bil Jezus je za nas pomembna in potrebna. V tišini, molku duše se prebudi naša narava in se je ozaveščamo. Ko se umirimo, vemo, kdo smo, bolj zaznamo utrip srca in naše notranje dogajanje. Ne bojmo se tišine.
Narava je balzam za dušo, še posebej v času pomladi. Ko dihamo pomladno prebujanje in ko naše čute pustimo, da se odzovejo na vse, smo v objemu miru, rasti in veselja. Narava poboža, daje energijo, moč. To naše bitje potrebuje in vsrkava.
Apostol Pavel pravi, da je Jezus vir moči. Gremo v puščavo, rahljamo zemljo v sebi, zato, da bi bolj ljubili sebe, svet in vse, kar nam življenje daje. Kdor se uči ljubiti, naj ne pozabi, da je rahljanje zemlje v sebi, edina pot.
Benedikt Beno Lavrih, duhovnik
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
