Veliki teden vsako leto znova odpre isto vprašanje: zakaj trpljenje nikoli ne izgine? Duhovnik Benedikt Lavrih v Duhovni misli razmišlja o odgovoru, ki ni preprost.
Svetloba velikega tedna
Na cvetno nedeljo vstopamo v veliki teden. Že samo ime nam pove, da je poseben teden, da nas spominja na Jezusovo trpljenje in na Jezusovo vstajenje. Na cvetno nedeljo se spominjamo Jezusovega prihoda v Jeruzalem. V spomin na to dogodek pozdravljamo Jezusa z zelenjem.
V Sloveniji imamo butarice, ali oljčne vejice, ali šopke zelenja. Zberemo se pred cerkvijo in v sprevodu odhajamo v cerkev, kjer je blagoslov zelenja in sveta maša. Med mašo prebiramo poročilo o Jezusovem trpljenju. Domov ponesemo blagovoljeno zelenje, da božji blagoslov napolni naše domove.
Kaj nam Jezus govori v velikem tednu? Spominja nas na življenjske resničnosti, ki jih ne manjka.
To so človeške slabosti: obsodbe, nepravičnost, prepir, nerazumevanje, sovraštvo, vseh vrst grehi.
Kristusa so po krivem obsodili, križali in mučili. Vse to se danes in vedno znova dogaja. Trpljenje zaradi človeških slabosti, je stalni križ vseh živih bitij. Ne moremo ubežati pred trpljenjem današnjega časa. Veliko ljudi se jezi na Boga, ker Bog nič ne naredi in pusti, da je toliko slabosti okrog nas.
Razmišljanje o slabostih in križih
Ni prijetno razmišljati o človeških slabostih in o križih. Trudimo se in delamo na tem, da ne bi bilo preizkušenj in trpljenja. V velikem tednu opazujemo, kako Jezus sprejema obsodbo, kako ga napadajo in kaj je v njem. Jezus se ne odziva na sovraštvo z sovraštvom, ampak je tiho.
V molitvi se vrača k Očetu, da mu pomaga. Jezus se bori sam s seboj, a sprejema in gre naprej. Jezus z božjo pomočjo zmore, a kljub temu trikrat pade.
Kdo od nas še ni padel?
Na vsakem koraku križevega pota nas Jezus uči, kako naj živimo in kaj nam pomaga, da zmoremo. Kaj pa mi delamo, ko nas sovražijo in napadajo? Glejmo kaj dela Jezus, ko so do njega grobi in napadalni.
Križev pot – pot ljubezni
Jezusov križev pot je tudi pot ljubezni. Jezusa spremljajo ljudje, ki ga razumejo in mu pomagajo. Simon mu pomaga nositi križ, Veronika mu poda potni prt, Jeruzalemski žene ga spremljajo. Njegova mati Marija je z njim vse do konca. Jezus je imel okrog sebe ljudi, ki so ga imeli radi.
Ljubezen in spoštovanje, dobrota je najmočnejša pomoč, ko se srečujemo s trdostjo križev in težav. Pojdimo k bolnikom in jim dajmo ljubezen. Pozorni in spoštljivi bodimo do njih. Ljubezen najbolj pomaga in najbolj ozdravlja.
Vabljeni k obredom
Povabljeni k obredom v velikem tednu! Na veliki četrtek Jezus učencem in nam razlomi kruh življenja. To je kruh duhovne in telesne moči. To je Jezusov trajni spomin za življenje v tem zemeljskem življenju. Jezus nam naroča naj kruh njegove ljubezni dajemo svetu in delimo božji kruh. Ta večer učencem umije noge, da jim pokaže, kako naj se spoštujemo med seboj.
Na veliki petek pojdimo z Jezusom na križev pot.
Ne zato, da bomo jokali, ampak videli kako Jezus nosi križ, nam daje moč sprejemanja. Za človeka je trpljenje nesmisel, lahko pa je pot spoznanj in milosti. Mama z mnogimi preizkušnjami pravi: “Po trpljenju in bolečini sem se prekalila in spoznala modrost življenja.”
Ko se spominjamo Jezusove smrti na veliko soboto, vemo, da je dejstvo našega življenja, da bomo umrli. Smrt je del življenja. Molitev pred božjim grobom naj nam pomaga, da bomo imeli dovolj močno vero in zaupanje, da nam Kristus pripravlja bivališče v nebesih. Je naša vera že tako močna, da se ne bojimo prestopiti prag zemeljskega življenja? Vstajenje od mrtvih je božja ljubezen ko so naše duše pri Bogu.
Vzemite si čas za veliki teden. V njem boste našli vse to, kar najbolj potrebujete, moč in milost in razumevanje križev in težav.
Benedikt Lavrih, duhovnik
