Nemčija in ZDA v prihodnjih tednih nadaljujeta pogovore o dobavi dodatnih ameriških sistemov protizračne obrambe Patriot Ukrajini. Kot je po obisku v Washingtonu dejal nemški obrambni minister Boris Pistorius, bi prvi sistem v primeru dogovora lahko prispel v Ukrajino v nekaj mesecih.
Pistorius se je v ameriški prestolnici srečal z obrambnim ministrom Petom Hegsethom. Nemška vlada je ponudila nakup ameriških sistemov Patriot, ki bi jih nato namenila Ukrajini, potem ko je ta v zadnjem času utrpela okrepljene ruske napade.
Nemški minister je pojasnil, da se pogovori nadaljujejo na strokovni ravni, kjer se usklajujejo tehnični elementi morebitne dobave – število sistemov, količina raket in logistični okvir sodelovanja. V tem trenutku ni jasno, ali bodo v dogovor vključeni tudi elementi ofenzivnega orožja, kar Pistorius ni želel komentirati.
Nemčija je do sedaj Ukrajini že predala tri sisteme Patriot, devet pa jih je zadržala za lastne obrambne potrebe. V času hladne vojne je nemška vojska razpolagala s 36 baterijami Patriot, danes pa je ta številka precej nižja.
Nemčija povečuje obrambne izdatke
Pistoriusov obisk v ZDA sovpada s širšim strateškim premikom Nemčije, ki po letih nizke vojaške porabe znova postaja ključna akterka v evropski varnostni arhitekturi. V luči ruske grožnje in možnosti zmanjšanja ameriške prisotnosti v Evropi je Berlin sprostil fiskalno pravilo o omejevanju dolga, da bi do leta 2029 dosegel ciljno porabo za obrambo v višini 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda.
Ta načrt predvideva povečanje obrambnega proračuna na 162 milijard evrov do leta 2029, kar je znatno več od predvidenih 95 milijard evrov v osnutku proračuna za leto 2025.
Pistorius je razkril tudi, da je Nemčija uradno zaprosila za nakup ameriškega izstrelitvenega sistema Typhon. Kot je dejal, bi sistem, ki omogoča izstreljevanje raket z dosegom približno 2000 kilometrov, služil kot vmesna rešitev, dokler evropske države ne razvijejo lastnega kopenskega orožja dolgega dosega. Po njegovih besedah bo razvoj takšnega sistema trajal od sedem do deset let.
Evropski partnerji, vključno z Združenim kraljestvom, že sodelujejo pri skupnih razvojnih projektih, vendar bo Typhon zapolnil vrzel do leta 2026, ko je načrtovana namestitev ameriških raket dolgega dosega v Nemčiji.
Negotovost glede nadaljevanja dogovora iz Bidenove administracije
Pistorius je poudaril, da še ni dokončne potrditve, ali bo Washington spoštoval dogovor o namestitvi raket, kot je bil dosežen v času predsednika Joeja Bidna. Po njegovih besedah ostaja optimističen, a končna odločitev ZDA še ni bila sprejeta.
V okviru dogovora naj bi bile nameščene tudi križarske rakete Tomahawk z dosegom 1800 kilometrov in hiperzvočno orožje Dark Eagle, ki lahko doseže cilje do 3000 kilometrov oddaljenosti. Rusija je ta načrt ostro obsodila kot neposredno grožnjo svoji nacionalni varnosti.
Med glavnimi temami pogovorov je bila tudi revizija ameriške vojaške navzočnosti v Evropi. Trenutno je na stari celini nameščenih okoli 80.000 ameriških vojakov, od tega približno polovica v Nemčiji. Evropski zavezniki pozivajo k usklajeni strategiji, ki bi preprečila nastanek varnostnih vrzeli ob morebitnem umiku ameriških sil.
Nemški obrambni minister je po srečanju ocenil, da obstaja soglasje o potrebi po preglednem in usklajenem pristopu, če bi ZDA dejansko zmanjšale svojo prisotnost v Evropi.
Foto: Wikimedia/Ameriška vojska; narednica Alexandra Shea/fotografija je simbolna
