Nove raziskave vznemirjajo znanstveno skupnost z drzno tezo, da Veliki pok, ki ga tradicionalno razumemo kot začetek vesolja, morda ni bil izvor vsega. Namesto tega znanstveniki predlagajo, da bi naše vesolje lahko nastalo znotraj črne luknje, kar odpira povsem novo perspektivo o kozmičnih začetkih.
Raziskava, objavljena junija 2025, temelji na znanih fizikalnih zakonih in opazovanjih, a ponuja radikalno drugačno razlago nastanka vesolja.
Standardni model kozmologije predpostavlja, da se je vesolje začelo z Velikim pokom, ko je iz točke neskončne gostote – singularnosti – v trenutku nastalo prostor, čas in snov. Ta model, ki vključuje tudi obdobje hitre širitve, imenovano inflacija, uspešno pojasnjuje strukturo in razvoj vesolja, a pušča odprta vprašanja o tem, kaj je bilo pred singularnostjo.
Po novi teoriji, ki jo je v Phys.org 4. junija 2025 predstavil Enrique Gaztanaga z Inštituta za kozmologijo in gravitacijo Univerze v Portsmouthu, singularnost morda sploh ni bila potrebna. Namesto tega raziskovalci predlagajo, da je naše vesolje nastalo iz gravitacijskega kolapsa v črni luknji, ki je dosegel visoko gostoto in se nato “odcepil” v novo fazo širitve.
Ta proces, imenovan “vesolje črne luknje”, temelji na matematični rešitvi, ki vključuje kvantno mehaniko in opisuje, kako se lahko snov v ekstremnih pogojih izogne singularnosti.
Vesolje znotraj črne luknje
Teorija vesolja črne luknje predpostavlja, da naše vesolje obstaja znotraj črne luknje, ki je del večjega “nadrejenega” vesolja. Ta ideja, ki jo je dodatno podprla študija, objavljena v The Independent, nakazuje, da bi lahko Veliki pok predstavljal prehod iz faze krčenja v fazo širitve.
Znanstveniki trdijo, da bi lahko tak model pojasnil nekatere skrivnosti kozmologije, kot so izvor supermasivnih črnih lukenj, narava temne snovi ali nastanek galaksij. Posebej zanimivo je, da nova teorija ponuja testne napovedi, ki bi jih lahko preverili prihodnji vesoljski projekti, kot je misija Arrakhis, namenjena preučevanju temne snovi in galaktične evolucije.
Povezava s kvantno mehaniko
Raziskava poudarja ključno vlogo kvantne mehanike pri razumevanju kozmičnih procesov. Medtem ko klasična fizika, kot jo opisuje Einsteinova teorija relativnosti, predvideva singularnost, kvantna mehanika omogoča scenarij, kjer se vesolje izogne tej točki neskončne gostote.
Matematična rešitev, ki jo je predstavila Gaztanagova ekipa, kaže, da se velikost vesolja ob potencialni singularnosti spreminja kot hiperbolična funkcija časa, kar vodi do odboja in širitve.
Ta pristop ne le rešuje tehnične težave standardnega modela, ampak tudi odpira možnosti za razumevanje povezav med črnimi luknjami, temno snovjo in drugimi kozmičnimi pojavi.
Miha D. Kovač
Foto: Pixabay/ AdisResic/fotografija je simbolna
