Cena bitcoina je konec tedna znova občutno zdrsnila in nadaljevala negativni trend zadnjih dni. Največja kriptovaluta na svetu po tržni vrednosti je v soboto izgubila 6,53 odstotek in se ustavila pri 78.719,63 ameriškega dolarja, kar pomeni dodatno oslabitev v primerjavi s prejšnjo trgovalno sejo.
Že v petek je bitcoin padel na 81.104 dolarje, s čimer je dosegel najnižjo raven po 21. novembru. Pritisk na trg kriptovalut se je okrepil sočasno z rastjo ameriškega dolarja, do katere je prišlo po politični odločitvi v Washingtonu. Za novega predsednika ameriške centralne banke je bil namreč izbran Kevin Warsh, kar so finančni trgi hitro vključili v svoje ocene prihodnje denarne politike.
Warsh je v preteklosti večkrat javno zagovarjal spremembe v delovanju Zveznih rezerv, med drugim zmanjšanje obsežne bilance stanja centralne banke. Takšna usmeritev je za kriptovalute praviloma neugodno okolje, saj so ta sredstva v zadnjih letih pogosto pridobivala na vrednosti v obdobjih obilne likvidnosti in zelo spodbujevalne denarne politike. Ko so Zvezne rezerve povečevale ponudbo denarja, so vlagatelji več tveganja preusmerjali tudi v špekulativna sredstva, med katera sodijo kriptovalute.
Negativno gibanje ni prizaneslo niti drugim digitalnim sredstvom. Eter, druga največja kriptovaluta, je v soboto popoldne izgubil 11,76 odstotek vrednosti in zdrsnil na 2.387,77 dolarja. Celoten kriptotrg tako ostaja brez jasne smeri, potem ko je lanski padec močno načel zaupanje vlagateljev.
V širšem finančnem okolju so kriptovalute v zadnjih mesecih zaostajale za drugimi naložbenimi razredi. Tako zlato kot delniški trgi so v istem obdobju dosegali opazne rasti, medtem ko se digitalna sredstva še vedno soočajo z visoko volatilnostjo in občutljivostjo na spremembe v denarni politiki.
Bitcoin je od rekordnih vrednosti, doseženih oktobra lani, izgubil približno tretjino svoje vrednosti, kar dodatno potrjuje, da trg ostaja pod močnim vplivom makroekonomskih dejavnikov in pričakovanj glede prihodnjih potez ameriške centralne banke.
