Občini Bled in Gorje sta po ponovni, neodvisni reviziji znova potrdili mednarodni certifikat Zero Waste Cities. Novembrska presoja je potrdila nadaljevanje zavez k zmanjševanju odpadkov in uvajanju krožnih praks, tri leta po tem, ko sta občini uspešno prestali prvo revizijo in postali prvi certificirani zero waste občini v Evropi.
Revizijo so opravili zunanji strokovnjaki iz Hrvaške, Nemčije in Estonije, ki so ocenjevali napredek v zadnjih treh letih. Ugotovitve kažejo, da ravnanje z odpadki ostaja pomembna prednostna naloga obeh občin, hkrati pa opozarjajo, da bo za nadaljnji napredek potreben nov zagon in okrepljeni ukrepi. Občini ohranjata dve zvezdici od petih, kar po oceni revizorjev predstavlja trdno osnovo za nadaljnji razvoj.
Kot poudarjajo mentorji iz organizacije Ekologi brez meja, „ponovna potrditev certifikata dokazuje, da sta Bled in Gorje na pravi poti, hkrati pa jasno pokaže, da zero waste ni enkraten dosežek, temveč dolgoročen proces nenehnih izboljšav“.
Turizem kot pomemben vir okoljskih obremenitev
Med večjimi izzivi ostaja velik turistični obisk, ki s seboj prinaša povečan okoljski odtis. Občini bosta zato po navedbah v prihodnje še okrepili aktivnosti, namenjene ozaveščanju in vključevanju obiskovalcev v varovanje lokalnega okolja, zlasti na področju pravilnega ravnanja z odpadki, ter nadgradili sodelovanje s ponudniki namestitev in gostinskimi obrati.
Pomemben del ukrepov bodo predstavljale tudi javne prireditve, kjer bo poudarek na preprečevanju nastajanja odpadkov, uporabi embalaže za večkratno uporabo in doslednem ločevanju odpadkov.
Direktor komunalnega podjetja Infrastruktura Bled Janez Resman je ob tem opozoril, da „mešani komunalni odpadki ponovno naraščajo, zato bo za dosego okoljskih ciljev nujno potreben razmislek o kavcijskem sistemu in ukinitvi embalaže za enkratno uporabo v trgovinskih verigah in pri ponudnikih hitre prehrane“. Pojasnil je tudi, da „na Bledu zberemo 66 odstotkov ločeno zbranih odpadkov, v Gorjah 73 odstotkov“, pri čemer „sektor turizma in z njim okoli 10.000 nastanjenih gostov ter okoli 30.000 dnevnih obiskovalcev v visoki sezoni prispeva kar 30 odstotkov vseh odpadkov“.
Po njegovih besedah je finančna kompenzacija zanemarljiva v primerjavi z ekološkim odtisom, saj „samo okoli jezera v visoki sezoni dnevno zberemo okrog 10 kubičnih metrov odpadkov“, zato razmišljajo tudi o „vzpostavitvi dveh ekoloških otokov, ki bi delovala s podporo umetne inteligence“.
Občine poudarjajo odgovornost do naravne dediščine
Župan Občine Bled Anton Mežan je poudaril, da je skrb za naravne danosti med domačini močno prisotna, obiskovalce pa je treba o trajnostnem ravnanju nenehno ozaveščati. „Skrb za naravo je naša temeljna naloga, saj so ravno naravne danosti zaslužne za svetovni sloves Bleda,“ je izpostavil in dodal, da k razvoju kraja pristopajo z odločitvami, „ki bodo Bled v današnji podobi ohranile za prihodnje generacije“.
Poudaril je tudi, da posameznik na Bledu ustvari 10 odstotkov manj odpadkov kot slovensko povprečje, vendar „sektor turizma s seboj prinaša tudi negativne posledice, ki se, med drugim, odražajo v naraščajočem številu odpadkov“. Ob tem verjame, „da zgledi vlečejo in da lahko z vztrajnostjo med obiskovalci sprožimo učinek snežne kepe, da bodo trajnostno ravnanje razumeli kot standard obnašanja na destinaciji“.
Certifikat kot orodje za sistematične izboljšave
Certifikat Zero Waste Cities je razvila Mission Zero Academy pod okriljem mreže Zero Waste Europe, njegov namen pa je spodbujanje evropskih mest in občin k sistematičnemu zmanjševanju odpadkov ter uveljavljanju krožnega gospodarstva na lokalni ravni. Redne revizije po pojasnilih sodelujočih predstavljajo priložnost za objektiven pregled napredka in vpogled v možnosti za nadaljnje izboljšave.
Poseben poudarek tudi na tekstilnih odpadkih
V občinah Bled in Gorje v okviru okoljskih prizadevanj posebno pozornost namenjajo tudi tekstilnim odpadkom. Obe občini sta vključeni v dvoletni evropski projekt STICT – Krepitev izvajanja krožnih strategij za tekstil v EU, ki ga vodi organizacija Zero Waste Europe v sodelovanju z Ekologi brez meja, Občino Bled in podjetjem Infrastruktura Bled.
Infrastruktura Bled je lani prvič podrobno spremljala količine oddanega tekstila v zbirnem centru in zabojnikih, preverila poti teh odpadkov ter delež ponovne uporabe. Na Bledu in v Gorjah se na letni ravni zbere 44,3 ton odpadnega tekstila, kar pomeni, da vsak prebivalec zavrže 4,1 kilograma tekstila.
V okviru projekta bodo tudi letos organizirani številni dogodki, med drugim izmenjevalnice oblačil in Festival ponovne uporabe, ki je po navedbah organizatorjev lani pritegnil tako domačine kot tuje obiskovalce.
