Evropski parlament naj bi v torek odločal o dveh zakonodajnih predlogih s področja migracij, ki bi po vsej Evropski uniji dodatno zaostrila azilna pravila. Predloga imata podporo širokega političnega spektra na desni strani parlamenta, glasovanje pa že vnaprej odpira vprašanja o spreminjanju zavezništev v evropski politiki.
Prvi izmed predlogov bi državam članicam olajšal vračanje prosilcev za azil v tako imenovane varne tretje države, tudi v primerih, ko posameznik v teh državah še nikoli ni prebival. Drugi predlog predvideva vzpostavitev skupnega seznama EU z varnimi državami izvora, kar bi omogočilo hitrejšo obravnavo prošenj in v praksi tudi pogostejše zavrnitve ob domnevi, da mednarodna zaščita ni potrebna.
Na osnutku seznama so med drugim Bangladeš, Kolumbija, Egipt, Indija, Kosovo, Maroko in Tunizija, pa tudi nekatere države kandidatke za članstvo v EU, vključno s Turčijo in Gruzijo.
Oba dosjeja je predhodno potrdil parlamentarni odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), pri čemer so glasovi prišli iz vrst sredinsko-desnih in drugih desno usmerjenih političnih skupin. Takšna podpora je sprožila kritike dela civilne družbe in poslancev z levega političnega pola.
Nova politična razmerja v parlamentu
Glasovanja so okrepila razprave o tem, kako se v evropskem političnem prostoru preoblikujejo zavezništva. Evropska ljudska stranka, ki velja za osrednjo sredinsko-desno silo, se pri doseganju večin vse pogosteje opira na sodelovanje z drugimi desno usmerjenimi skupinami v parlamentu, kar nekateri vidijo kot pomemben premik pred evropskimi volitvami leta 2024.
Po mnenju kritikov takšna dinamika pomeni odmik od dosedanjih političnih zavez. Poslanka Zelenih v Evropskem parlamentu Tineke Strik je v pogovoru za Euractiv ocenila, da sprejemanje teh predlogov kaže na to, da se migracijska politika vse bolj oblikuje pod vplivom desnih političnih prioritet. Po njenih besedah bi to lahko imelo tudi dolgoročne posledice za volilno razpoloženje.
Na drugi strani nekateri predstavniki desno usmerjenih skupin poudarjajo, da gre za odraz politične teže in ne za kompromis. Marieke Ehlers iz organizacije Patriots for Europe je dejala, da se po njenem mnenju stališča največje parlamentarne skupine približujejo njihovim, kar vidi kot potrditev njihovega vpliva.
Preglednost in pomisleki glede postopka
Dodatne kritike se nanašajo na preglednost postopka, zlasti pri oblikovanju seznama varnih držav. Ta delno temelji na ocenah Agencije EU za azil, ki jih Evropska komisija doslej ni javno objavila. To je sprožilo pomisleke tudi med sredinskimi in levosredinskimi poslanci, ki opozarjajo, da pomanjkanje javno dostopnih informacij otežuje razpravo in nadzor.
Liberalna poslanka Abir Al-Sahlani, članica odbora LIBE, je opozorila, da so poslanci do teh ocen dostopali pozno in zgolj zaupno, kar je po njenem mnenju otežilo pogajanja. Predstavniki organizacij civilne družbe pa poudarjajo, da je objava ocen ključna tudi za morebitne pravne izzive pri vračanju prosilcev za azil.
Evropska komisija se na vprašanja o objavi dokumentov ni neposredno odzvala. Tiskovni predstavnik je pojasnil, da ocene agencije predstavljajo le enega od virov, poleg prispevkov drugih evropskih institucij, mednarodnih organizacij in delegacij EU.
