Hrvaška znova odpira vprašanje gradnje lastne jedrske elektrarne. Hrvaški minister za gospodarstvo Ante Šušnjar je v oddaji Otvoreno poudaril, da ne gre za ideološko, temveč strateško odločitev, ki naj bi državi dolgoročno zagotovila energetsko neodvisnost.
Šušnjar je spomnil, da je bila v začetku leta na ministrstvu ustanovljena delovna skupina za jedrsko energijo. Ta bo pripravila spremembe in nov zakon, ki bi ga parlament po njegovih besedah lahko sprejel že do konca leta. „Rekel bi, da ne le razmišljamo, ampak tudi operativno delamo na uresničitvi tega projekta,“ je dejal in dodal, da je zakonodajni okvir nujen pogoj za nadaljnje odločitve.
Kot je izpostavil, se Hrvaška v razpravah o energetski prihodnosti ne more izogniti jedrski energiji. „Če želimo biti energetsko neodvisna država, moramo iti v to smer. V to smer gre ves sodobni svet, in brez nje ni energetske neodvisnosti,“ je pojasnil. HRT navaja, da je minister ob tem opozoril tudi na evropske načrte, saj je EU v svojem večletnem finančnem okviru namenila okoli 240 milijard evrov za naložbe v jedrsko energijo.
Na vprašanje, kje bi na Hrvaškem lahko stala nova elektrarna, Šušnjar odgovarja, da bo odločitev v rokah strokovnjakov. Ob tem je poudaril pomen kadrovskega razvoja in spomnil na vlogo hrvaških inženirjev pri gradnji jedrske elektrarne v Krškem. „Želimo oživiti študij jedrske energije na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Zagrebu, da bi izobrazili nove kadre za gradnjo in upravljanje takšnih elektrarn,“ je dodal.
Po njegovih besedah Hrvaška danes približno 16 odstotkov energije pridobi prav iz elektrarne Krško, navaja HRT. To po njegovem mnenju jasno kaže, da je jedrska energija temeljni vir, ki ga je treba razvijati skupaj z obnovljivimi viri, saj zagotavlja stabilnost omrežja.
Varnost in tveganja pod drobnogledom
Vprašanje varnosti je v razpravah o jedrski energiji neizogibno. Saša Medaković, član uprave Nuklearne elektrarne Krško, je za HRT ocenil, da so tveganja sodobnih elektrarn izjemno nizka. „V kontekstu vsakodnevnih tveganj so popolnoma zanemarljiva,“ je dejal. Krško naj bi bilo po njegovih besedah že posodobljeno na raven elektrarn nove generacije, kar pomeni bistveno večjo varnost v primerjavi z začetnim projektom.
Medaković je ob tem izpostavil, da so nesreče iz preteklosti večinoma posledica človeških napak ali izjemnih naravnih dogodkov, ki so presegali načrtovalske standarde. Danes pa naj bi izboljšave in nove tehnologije tveganja zmanjšale na minimum. „Jedrske elektrarne so izjemno varni objekti,“ je še dodal.
Spomini na načrte iz preteklosti
Na HRT so spomnili tudi na besede Duška Ćoraka, ustanovitelja in lastnika Inštituta za jedrsko energijo Inetec, ki je razkril, da so načrti za gradnjo jedrske elektrarne na Hrvaškem obstajali že v sedemdesetih letih. Po medrepubliškem sporazumu bi bila druga po vrsti, po Krškem, postavljena prav na Hrvaškem.
Raziskave so potekale več let, pripravljeni so bili tudi načrti za lokaciji pri Ivanićgradu in na Donavi. Leta 1987 so bile dokončane študije vplivov na okolje in objavljen razpis. Ponudbe so oddali veliki svetovni proizvajalci, a je projekt ustavil moratorij po nesreči v Černobilu leta 1986.
Ćorak je poudaril, da bi Hrvaška lahko imela lastno jedrsko elektrarno že pred desetletji, vendar je politična odločitev razvoj ustavila. Ob tem je dodal, da ga sicer žalosti, ker projekt ni bil izveden, a da je vesel, da je lahko ustvaril uspešen raziskovalni inštitut.
Tudi danes projekt ne bo mogel mimo političnih odločitev. „Gradnja jedrske elektrarne je veliko bolj zahtevna kot pred 40 leti,“ je opozoril Medaković. Postopek pridobivanja dovoljenj, umeščanja v prostor in pogajanja z izvajalci so po njegovih besedah dolgotrajni in zapleteni. Poleg tega je celoten sektor prepleten s političnimi interesi, kar dodatno otežuje proces.
Ob tem je poudaril, da jedrska elektrarna ni zgolj energetski objekt, ampak celoten sistem, ki vključuje raziskave, podporna podjetja in reševanje vprašanja odlagališča radioaktivnih odpadkov. „Velika naloga, a izvedljiva,“ je še dejal.
Foto: Pixabay/distelAPPArath/fotografija je simbolna
