Po podatkih najnovejšega poročila mednarodne organizacije Oxfam se je v zadnjem desetletju bogastvo najbogatejšega 1 odstotka prebivalstva izjemno povečalo. Skupno bi bilo to bogastvo dovolj za izkoreninjenje svetovne revščine več kot 20-krat, a poročilo hkrati opozarja na pomanjkanje sredstev za zmanjševanje neenakosti.
Na eni strani skoraj polovica svetovnega prebivalstva oziroma več kot 3,7 milijarde ljudi živi v revščini, na drugi strani pa so milijarderji v zadnjih desetih letih pridobili približno 6,5 bilijona ameriških dolarjev (5,5 bilijona evrov), kar predstavlja okoli 14,6 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda.
Poročilo navaja, da se je od leta 2015 premoženje najbogatejšega odstotka prebivalstva realno povečalo za več kot 33,9 bilijona dolarjev (29 bilijonov evrov). Po podatkih Svetovne banke bi posameznik, ki živi pod pragom revščine, za osnovne življenjske potrebe potreboval dodatnih 8,30 dolarja na dan, kar pomeni, da bi se globalno revščino dalo odpraviti 22-krat z zneskom, ki ga ima v lasti najbogatejši sloj.
Za dosego vseh ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je postavila Organizacija združenih narodov, pa bi bilo po ocenah Oxfama potrebnih približno štiri bilijone dolarjev letno.
Izvršni direktor Oxfam International Amitabh Behar je ob tem poudaril, da sredstva obstajajo, vendar so “ujeta na zasebnih računih ultrabogatih”.
Pomoč se zmanjšuje, zadolženost revnih držav narašča
V času, ko se zasebno bogastvo naglo povečuje, številne vlade zmanjšujejo razvojno pomoč. Oxfam izpostavlja, da gre za največje zmanjšanje uradne pomoči s strani bogatih držav od začetka spremljanja podatkov leta 1960. Samo države skupine G7, ki zagotovijo okoli tri četrtine svetovne pomoči, načrtujejo 28-odstotno zmanjšanje sredstev do leta 2026 v primerjavi z letom 2024.
Poleg tega je kar 60 odstotkov držav z nizkimi dohodki na robu dolžniške krize. Visoke obrestne mere in označba “tvegane naložbe” pomenijo, da morajo te države za zadolževanje na trgih plačevati več, kar zmanjšuje razpoložljiva sredstva za javne storitve, kot sta zdravstvo in izobraževanje.
Oxfam opozarja, da razvojna financiranja ne bi smela temeljiti na zasebnih naložbah. Organizacija zagovarja model, ki bi v ospredje postavil javne investicije ter pravično obdavčitev.
Raziskava ugotavlja, da milijarderji plačujejo dejanske davčne stopnje v višini le okoli 0,3 odstotka svojega bogastva. Oxfam zato poziva k prenovi davčnih sistemov, ki bi bolj obremenili najbogatejše.
Skupaj z organizacijo Greenpeace so izvedli tudi mednarodno javnomnenjsko raziskavo v 13 državah, med drugim v Združenem kraljestvu, Franciji, Nemčiji in Italiji. Rezultati kažejo, da 9 od 10 vprašanih podpira financiranje javnih storitev in podnebnih ukrepov preko višje obdavčitve najbogatejših.
Poročilo še opozarja, da je svet zelo daleč od uresničitve ciljev Agende 2030. Le 16 odstotkov ciljev trajnostnega razvoja je trenutno na dobri poti, da bodo doseženi v predvidenem roku.
Ob tem je Oxfam poudaril potrebo po vlaganju v univerzalne javne storitve, kot so zdravstvo, izobraževanje, oskrba in infrastruktura, ter po ponovnem razmisleku o vlogi javnega sektorja pri reševanju svetovnih izzivov.
Foto: Pixabay
