Bolgarija je z vstopom v novo leto uradno postala 21. članica evroobmočja in po skoraj dveh desetletjih članstva v Evropski uniji opustila nacionalno valuto lev. Prehod na evro v državi sproža mešane odzive – od pričakovanj o gospodarskih koristih do strahov pred višjimi cenami in nadaljevanjem politične nestabilnosti.
Bolgarija se je na silvestrovo poslovila od leva, valute, ki je v različnih oblikah v obtoku že od 18. stoletja in ima močno simbolno vrednost. Ob tem so na stavbo centralne banke v Sofiji projicirali podobe novih bolgarskih evrskih kovancev. Evropske institucije so odločitev pozdravile kot pomemben korak v evropski integraciji države.
Zaporedne vlade so uvedbo evra zagovarjale kot priložnost za spodbudo gospodarstva najrevnejše članice EU, lažjo trgovino ter tesnejšo vpetost v zahodne finančne tokove. Obenem so poudarjale tudi vidik politične in varnostne stabilnosti v času povečanih geopolitičnih napetosti.
Razdeljena javnost in politično ozadje
Kljub uradnemu optimizmu ostaja del javnosti skeptičen. Mnogi se bojijo, da bo menjava valute dodatno pospešila rast cen in poglobila nezaupanje v politični razred. Predsednik države je ob novoletnem nagovoru sprejetje evra označil kot zadnji korak evropske integracije, hkrati pa izrazil obžalovanje, da o tem ni bilo izvedenega referenduma, kar po njegovih besedah odraža globok razkol med politiko in prebivalstvom.
Bolgarijo je v zadnjih letih zaznamovala politična nestabilnost, z več zaporednimi volitvami in protikorupcijskimi protesti, ki so sredi decembra privedli do padca vlade. To ozadje je dodatno okrepilo zadržanost dela javnosti do uvedbe skupne valute.
Inflacija kot osrednja skrb
Skrb glede cen ni brez podlage. Po podatkih nacionalnega statističnega inštituta so se cene hrane novembra medletno zvišale za 5 odstotkov, kar je več kot dvakrat nad povprečjem evroobmočja. Vlada je sicer poudarjala, da inflacija ni neposredno povezana z uvedbo evra, vendar so dvomi med prebivalci ostali.
Po zadnjih podatkih raziskav javnega mnenja približno 49 odstotkov Bolgarov prehodu na evro nasprotuje. Kritiki so v letu 2025 organizirali tudi proteste, pri čemer so opozarjali na morebitne negativne učinke za kupno moč prebivalstva. Obenem so nekateri trgovci in podjetniki opozarjali na logistične težave, povezane z dobavo začetnih paketov evrov.
Gospodarski in finančni učinki
Zagovorniki evra poudarjajo, da bi članstvo v evroobmočju lahko pozitivno vplivalo tudi na kreditno oceno države. Po njihovih navedbah valutni odbor in vezanost leva na evro v preteklosti nista v celoti odpravila zaznanih tveganj, ki jih upoštevajo bonitetne agencije.
Novi evrski kovanci nosijo motive, ki so bili že prej del nacionalne ikonografije. Med njimi je Madarski jezdec, skalni relief iz začetka 8. stoletja, ki je od leta 1979 na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Na kovancu za 1 evro je upodobljen sveti Ivan Rilski, ustanovitelj Rilskega samostana, na kovancu za 2 evra pa Paisij Hilendarski, pomembna osebnost bolgarskega narodnega preporoda. Na robu kovanca je zapisano geslo „Bog varuj Bolgarijo“.
Evro je bil prvič uveden leta 2002 v 12 državah. Zadnja pred Bolgarijo se mu je pridružila Hrvaška leta 2023. Z novim članstvom se število prebivalcev Evrope, ki uporabljajo skupno valuto, povečuje na več kot 350 milijonov.
