Državni zbor je sprejel Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije za nadzor in ravnanje z ladijsko balastno vodo in usedlinami, s čimer se je Slovenija zavezala k vzpostavitvi pravnega in institucionalnega okvira za nadzor nad ravnanjem tujih ladij, ki vplujejo v slovenska pristanišča. Cilj ukrepa je zaščita morskega okolja, ki je zaradi majhne površine in visoke biotske raznovrstnosti posebej občutljivo.
Na ministrstvu za naravne vire in prostor poudarjajo, da ratifikacija konvencije omogoča strožje zahteve do ladij, ki prihajajo v pristanišče Koper. Minister Jože Novak je ob tem izpostavil jasno usmeritev države: „V slovenskem morju izpusta balastnih vod ne smemo dopuščati, ker je okolje preobčutljivo, konvencija pa nam daje dragoceno orodje, da to usmeritev tudi učinkovito uveljavimo,“ je poudaril.
Slovenija po navedbah ministrstva nima ustreznih terminalov in naprav za čiščenje ali popravilo balastnih rezervoarjev, zato takšnih storitev ladjam ne more zagotavljati. Posledično ladje na območju Slovenije balastnih vod ne morejo oddajati v obdelavo niti izvajati čiščenja ali popravil tankov. Prav to dejstvo po oceni ministrstva dodatno utemeljuje strogo preventivno politiko.
Minister Novak je ob sprejetju zakona opozoril, da je bila ratifikacija rezultat večletnih usklajevanj med tremi resorji. „Omogoča nam, da od ladij, ki prihajajo v pristanišče Koper, zahtevamo stroge standarde glede ravnanja z balastno vodo,“ je dejal. Po njegovih besedah gre za sistemski ukrep, ki zahteva jasno razdeljene pristojnosti in sodelovanje več institucij.
Na ministrstvu opozarjajo, da balastne vode predstavljajo eno glavnih poti vnosa tujerodnih vrst, patogenov in drugih škodljivih snovi v morsko okolje. Ko se takšni organizmi enkrat naselijo, so lahko posledice dolgotrajne in nepopravljive, tako za morske ekosisteme kot za gospodarstvo.
Za Slovenijo je vprašanje nadzora nad balastnimi vodami še posebej pomembno zaradi značilnosti Jadranskega morja, ki je razmeroma zaprt in zato bolj ranljiv ekosistem. Slovensko morje na majhnem območju izkazuje izjemno biotsko pestrost, saj je na njem zabeleženih okoli 2260 vrst, kar predstavlja približno 13 odstotkov vseh vrst Sredozemskega morja, čeprav slovensko morje obsega le okoli 0,12 odstotka njegove površine. „Ta visoka pestrost je naša prednost, a tudi razlog, da je preventivni nadzor nad vnosi tujerodnih vrst toliko pomembnejši,“ opozarjajo na ministrstvu.
Mednarodna konvencija, sprejeta v okviru Mednarodne pomorske organizacije, je v veljavi od leta 2017 in je danes globalno uveljavljen instrument. Do konca leta 2025 jo je ratificirala 101 država. Minister Novak je ob tem izpostavil tudi okrepljeno mednarodno vlogo Slovenije na področju voda in morij ter poudaril, da učinkovito varovanje morskega in vodnega okolja zahteva stalno sodelovanje med državami.
