Ko predsednik vlade Robert Golob javno ponavlja, da njegova vlada “dela odlično”, bi bilo pošteno, da to izjavo podpre z merili, ki v ekonomiji nekaj pomenijo. Ne z občutki, ne z izbranimi grafi, temveč s tem, kar je pri upravljanju države ključno: s stanjem javnih financ.
Tu pa se zgodba za aktualno vlado hitro sesuje.
Slovenija je pred epidemijo covida-19 poslovala presežno. Po podatkih Eurostata je bil saldo sektorja država leta 2018 +0,7 odstotka BDP, leta 2019 +0,5 odstotka BDP. Država je v normalnih razmerah ustvarjala več, kot je porabila.
Nato je prišla epidemija. Leta 2020 je bil deficit približno –8 odstotkov BDP, leta 2021 pa okoli –4,6 odstotka BDP. To je bilo pričakovano. Po oceni britanskega tednika The Economist, o kateri je januarja 2022 poročala STA, se je Slovenija med pandemijo covida-19 uvrstila na 2. mesto med 23 državami OECD glede obvladovanja gospodarskih posledic krize. Takrat so se o zadolževanju kresala mnenja, a vsaj kontekst je bil jasen – šlo je za izredne razmere.
Danes tega konteksta ni več.
Brez krize, a z istim rezultatom
Epidemije ni. Zaprtij ni. Gospodarstvo deluje. Zaposlenost je rekordna. Davčna obremenitev dela je visoka. In kljub temu Slovenija tudi v letih 2022, 2023 in 2024 posluje z deficitom.
Leta 2022 je bil primanjkljaj med –3 in –4 odstotki BDP, leta 2023 približno –2,5 odstotka BDP. Za leto 2024 preliminarni podatki SURS kažejo deficit okoli –0,9 odstotka BDP. Napovedi Evropske komisije in Trading Economics za leto 2025 govorijo o nadaljevanju negativnega salda, približno –2 do –2,5 odstotka BDP.
To pomeni samo eno: primanjkljaj ni več posledica krize, temveč posledica političnih odločitev.
Visoki davki niso izgovor, temveč obtožba
Vlada rada poudarja socialno državo, investicije in solidarnost. A osnovno vprašanje ostaja: kako je mogoče, da država z visoko davčno obremenitvijo, zaposlenost je zelo visoka in blizu zgodovinskih ravni in brez zunanjih šokov ne zmore uravnotežiti proračuna?
Odgovor je preprost in za vlado neprijeten. Problem ni v prihodkih, temveč v porabi. Javna poraba raste brez jasne prioritizacije, brez resnih reform in brez odgovornosti do prihodnjih let. Država se obnaša, kot da bo gospodarska rast trajala večno in kot da dolg nima cene.
To ni socialna politika. To je fiskalna lahkomiselnost.
Samohvala brez osnove
Ko premier govori o uspešnosti svoje vlade, se sistematično izogiba primerjavi z obdobjem pred letom 2020. Razlog je očiten. Takrat je Slovenija ob nižjih davkih ustvarjala presežke. Danes, ob večji vlogi države in višjih obremenitvah, ustvarja primanjkljaj.
Če vlada v dobrih časih ne zna ustvariti presežka, potem ne gre za uspešno upravljanje, temveč za poraz osnovne fiskalne logike.
Deficit kot nova normalnost
Najbolj zaskrbljujoče ni samo dejstvo deficita, temveč odnos do njega. Vlada ga obravnava kot nekaj samoumevnega, skoraj nepomembnega. Kot tehnično podrobnost, ne kot opozorilo. To je nevarna miselnost.
Osnovno pravilo javnih financ je staro in jasno: presežki v dobrih časih, primanjkljaji v slabih. Golobova vlada počne ravno nasprotno. Deficit ohranja tudi takrat, ko bi morala graditi fiskalne rezerve.
To ni stvar političnega okusa, temveč odgovornosti. In številke kažejo, da je na tem področju vlada padla na izpitu.
[Foto: Bor Slana/STA/Vlada RS Flickr]
![Novinarska konferenca ob tretji obletnici dela vlade [Foto: Bor Slana/STA/Vlada RS Flickr] Novinarska konferenca ob tretji obletnici dela vlade [Foto: Bor Slana/STA/Vlada RS Flickr]](https://portal24.si/wp-content/uploads/2025/05/54551649235_7ac1450c50_k.jpg)







