V času, ko slovenska gospodinjstva vse bolj občutijo rast življenjskih stroškov in ko je javni proračun vedno bolj obremenjen se porajajo vprašanja o namenski rabi sredstev, ki jih Slovenija namenja za mednarodno pomoč.
Na podlagi odgovorov Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, ki jih je pridobilo uredništvo Nova24TV je država od 7. oktobra 2023 do zdaj za pomoč Palestini namenila skupno 10,75 milijona evrov, kar je skoraj dvakrat več od dosedanjih ocen v višini približno 5,5 milijona evrov.
Po podatkih ministrstva, pridobljenih na podlagi novinarskih vprašanj, slovenska vlada sredstva preusmerja predvsem prek mednarodnih organizacij – kot sta Agencija Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) in Svetovni program za hrano – ter prek humanitarnih izvajalcev, vključno s Slovensko karitas in ITF Ustanovo za krepitev človekove varnosti. Del sredstev je namenjen tudi materialni pomoči, ki potuje v regijo prek Jordanije.
Ministrstvo je, kot poroča Nova24TV, ob tem potrdilo, da Republika Slovenija nima lastnih mehanizmov za neposredno spremljanje porabe teh sredstev na terenu in se v celoti zanaša na notranje nadzorne postopke mednarodnih organizacij ter poročanje domačih izvajalcev. To pomeni, da država nima neposrednega vpogleda v to, kako in kje so slovenska finančna sredstva dejansko uporabljena.
Sledljivost sredstev
Vprašanje sledljivosti sredstev je postalo bolj pomembno tudi v širšem evropskem kontekstu. Italijanski organi pregona so v protiteroristični preiskavi razbili domnevno finančno mrežo, povezano s palestinskim gibanjem Hamas, ki je delovala pod krinko humanitarnih dejavnosti.
V operaciji, ki jo je vodil genovski okrožni direktorat za boj proti mafiji, je bilo pridržanih devet oseb, zaseženo pa je bilo premoženje v skupni vrednosti več kot osem milijonov evrov. Preiskava je razkrila zapleten sistem mednarodnega preusmerjanja sredstev, pri čemer naj bi bile uporabljene tudi navidezno humanitarne strukture, da bi se izognili bančnemu nadzoru, in denar naj bi bil delno preusmerjen v dejavnosti, povezane z vojaškim krilom Hamasa. Celotna operacija je upravičeno razvidno iz ugotovitev preiskovalcev in poteka v sodelovanju z varnostnimi organi drugih držav, med njimi Nizozemske in Izraela.
Italijanska preiskava je po oceni oblasti pokazala, da zbrana sredstva niso bila namenjena izključno pomoči civilnemu prebivalstvu, temveč tudi podpori strukturam, povezanih z oboroženimi dejavnostmi. Ključni osumljenci so delovali prek različnih združenj, ki so se javno predstavljala kot solidarnostne ali dobrodelne, hkrati pa so del sredstev preusmerili v strukture, neposredno povezane z oboroženim krilom Hamasa.
Ob vseh informacijah, ki prihajajo iz Italije in drugih evropskih držav, kjer so organi pregona razkrivali zlorabe humanitarnih tokov za financiranje oboroženih struktur, se povsem legitimno odpira vprašanje, ali je del sredstev, ki jih je prispevala tudi Slovenija, res v celoti dosegel civilno prebivalstvo.
Gre za denar, zbran iz davkov državljanov, ki bi ga bilo mogoče nameniti tudi za domače potrebe – od zdravljenja otrok, ki so danes pogosto odvisni od dobrodelnih akcij, do krepitev javnih sistemov, ki ostajajo podfinancirani. Prav zato vprašanje nadzora nad porabo teh sredstev ni ideološko, temveč temeljno vprašanje odgovorne in pregledne rabe javnega denarja.
Miha D. Kovač
Foto: MORS (fotografija je simbolna)
