Bruselj: države potrdile dogovor o gozdnem reprodukcijskem materialu, Slovenija se je vzdržala

[Foto: Unsplash_Paul Summers]

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sporočilo, da se je Slovenija pri glasovanju o kompromisnem dogovoru glede predloga uredbe o gozdnem reprodukcijskem materialu (GRM) v Bruslju vzdržala. Na zasedanju Coreperja I so države članice prejele v potrditev besedilo, ki je rezultat tristranskih pogajanj med Svetom EU, Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom.

Predlog uredbe vzpostavlja posodobljen zakonodajni okvir na ravni Unije za gozdni reprodukcijski material ter naj bi prispeval k večji odpornosti evropskih gozdov na podnebne spremembe in okrepil konkurenčnost sektorja. Na ministrstvu poudarjajo, da dogovor uvaja ocenjevanje trajnostnih lastnosti materiala, širšo uporabo digitalnih orodij ter posodobljen sistem sledljivosti in nadzora nad materialom, vključno s pripravljenostjo na krizne razmere.

V sporočilu so navedli, da Slovenija prepoznava pozitivne elemente kompromisa. Med drugim pozdravlja rešitev, da nacionalni načrt za izredne razmere ostaja prostovoljen, odsotnost pogojevanja uvoza iz tretjih držav s članstvom v shemi OECD ter petletno prehodno obdobje za implementacijo uredbe. Na ministrstvu so dodali, da prav te spremembe nadgrajujejo stališče Sveta EU, ki ga Slovenija junija 2025 ni mogla podpreti.

Zahteve glede enotne uporabe pravil na notranjem trgu

Kljub temu Slovenija izpostavlja več odprtih vprašanj. Na ministrstvu poudarjajo, da je ključna enotna uporaba pravil na notranjem trgu, saj je dosledna implementacija uredbe v vseh državah članicah pogoj za nemoteno delovanje sektorja. Opozarjajo še na potrebo po jasnejši opredelitvi vloge pristojnih organov pri izdaji glavnih spričeval za certificiranje materiala, kar bi zagotovilo pravno varnost in zanesljivost postopkov.

Slovenija je med pomisleki navedla tudi možnost ohranitve nacionalnih kontrolnih mehanizmov, ki omogočajo prilagoditve nadzora lokalnim razmeram in potrebam slovenskega gozdarstva. Na ministrstvu pojasnjujejo, da mora organizacija uradnega nadzora upoštevati posebnosti posameznih držav ter hkrati ohranjati visoke standarde kakovosti, biološke varnosti in zdravja gozdov.

V izjavi so poudarili, da bi bile „potrebne nadaljnje izboljšave dogovorjenega besedila, da se zagotovi visok nivo varstva gozdnih genskih virov, pravna varnost za deležnike in enaki pogoji na notranjem trgu“, ob upoštevanju posebnosti gozdarskega sektorja. Zaradi navedenih razlogov se je Slovenija pri glasovanju vzdržala.

Miha D. Kovač

Foto: Unsplash