Evropska komisija je v odgovoru na evropsko državljansko pobudo My Voice, My Choice potrdila, da lahko države članice za zagotavljanje zakonitega in varnega dostopa do splava uporabijo sredstva iz obstoječega Evropskega socialnega sklada plus (ESF+). Ob tem ni predlagala vzpostavitve novega finančnega mehanizma, kot so zahtevali pobudniki, temveč je poudarila možnost prilagoditve že obstoječih programov.
Komisija meni, da je cilje pobude mogoče uresničevati v okviru sedanjega pravnega okvira. Države članice, ki bi želele del sredstev ESF+ nameniti za podporo ženskam v ranljivem položaju, bodo morale ustrezno prilagoditi svoje operativne programe in jih posredovati v presojo Bruslju. Evropska komisija bo nato preverila skladnost s pravili in pogodbami EU. Med drugim to pomeni, da morajo biti ukrepi dostopni vsem ženskam ne glede na državljanstvo ali kraj prebivališča.
Evropski socialni sklad plus je osrednji finančni instrument EU za vlaganje v socialne politike in zmanjševanje neenakosti. V programskem obdobju 2021–2027 je na ravni Unije za ta namen predvidenih 95,1 milijarde evrov iz proračuna EU, skupaj z nacionalnimi prispevki pa je v skladu na voljo približno 142 milijard evrov.
Pobudo Moj glas, moja odločitev je podpisalo približno 1,2 milijona državljanov EU.
Inštitut 8. marec: Ne simbolika, temveč politična zaveza
Inštitut 8. marec, ki je koordiniral pobudo, je odločitev označil za pomemben politični premik. Direktorica Nika Kovač je poudarila, da gre za jasen signal, da je dostop do varnega splava vprašanje javnega zdravja in socialne pravičnosti. Po njenem mnenju je ključno, da je Komisija prvič nedvoumno potrdila možnost uporabe evropskih sredstev za ta namen.
Ob tem je izpostavila, da mehanizem ne zajema le financiranja zdravstvene storitve, temveč lahko vključuje tudi kritje potnih stroškov, kadar je to potrebno, poroča MMC RTV SLO. Hkrati je izrazila razočaranje, ker ni bila predvidena vzpostavitev novega namenskega finančnega instrumenta, ter Komisijo pozvala k nadaljnjim korakom in jasnim smernicam državam članicam.
Komisarki o zaščiti pravic žensk
Evropska komisarka Marta Kos je odločitev označila za nov korak pri zaščiti pravic žensk in poudarila, da imajo države članice zdaj konkretno možnost, da podporo spremenijo v prakso. Komisarka za enakost Hadja Lahbib je opozorila, da se v Evropi vsako leto zgodi skoraj pol milijona nevarnih splavov, kar po njenem pomeni resno tveganje za zdravje žensk. Podpredsednica Komisije za socialne pravice Roxana Minzatu je dodala, da gre za prvo jasno potrditev, da je mogoče tovrstne zdravstvene storitve podpreti iz socialnega sklada.
Odzivi slovenskih evroposlancev so bili deljeni. Matjaž Nemec je odločitev označil za zgodovinski trenutek za pravice žensk in poudaril pomen civilnodružbene mobilizacije.
Romana Tomc je izpostavila, da Komisija ni predlagala novega zakonodajnega instrumenta ter da področje zdravstva ostaja v pristojnosti držav članic. Izrazila je pomisleke glede uporabe sredstev socialnega sklada za ta namen in napovedala, da bo temu nasprotovala v parlamentarni razpravi.
Matej Tonin je ocenil, da je Komisija s svojim odgovorom potrdila načelo subsidiarnosti ter poudaril, da vprašanje splava ostaja nacionalna pristojnost. Pobudo je označil za politično motivirano.
Odločitev Komisije tako odpira možnost uporabe obstoječih evropskih sredstev, končna izvedba pa bo odvisna od pripravljenosti posameznih držav članic, da prilagodijo svoje programe in ukrepe.
