Evropska komisija je predstavila pravni predlog, na podlagi katerega bi Ukrajini zagotovili do 90 milijard evrov posojil, prvi izplačili pa bi lahko sledili že v začetku aprila. Bruselj je Evropski parlament in države članice pozval, naj postopek potrdijo čim hitreje, saj Kijev po ocenah Komisije že v prihodnjih mesecih potrebuje dodatna sredstva za pokrivanje tako vojaških kot proračunskih obveznosti.
Po načrtu bi bila sredstva namenjena financiranju potreb v obdobju dveh let. Okoli 60 milijard evrov bi bilo predvidenih za obrambne izdatke, približno 30 milijard evrov pa za podporo državnemu proračunu, ki je zaradi vojne in izpada prihodkov pod stalnim pritiskom.
Evropski komisar za gospodarstvo in produktivnost Valdis Dombrovskis je ob predstavitvi poudaril nujnost časovnice: „Zavedamo se obsežnih in nujnih finančnih potreb Ukrajine. Zato si prizadevamo, da bi se izplačevanje začelo že aprila.“ Po njegovih besedah bi morali sozakonodajalci predlog potrditi najpozneje v začetku marca, da bi bilo mogoče sprožiti prva izplačila.
Skupni dolg kot nadomestek za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev
Voditelji EU so se o okviru za posojilo politično dogovorili decembra na vrhu v Bruslju. Prvotno je del držav zagovarjal uporabo približno 210 milijard evrov ruskih sredstev, ki so v Evropi zamrznjena, in idejo tako imenovanega reparacijskega posojila, po katerem bi se Ukrajina financirala z denarjem agresorske države. Med podporniki takšne rešitve so bili tudi predsednica Komisije Ursula von der Leyen, nemški kancler Friedrich Merz in danska premierka Mette Frederiksen.
A zaradi pravnih in političnih zadržkov, zlasti iz Belgije, kjer je lociran večji del zamrznjenih sredstev, ta možnost ni dobila zadostne podpore. Kot realna alternativa je ostalo zadolževanje EU na finančnih trgih, s skupnimi jamstvi držav članic.
Posojilo je zasnovano kot brezregresno: Ukrajina ne bi plačevala obresti, glavnico pa bi morala začeti vračati šele, ko bi se Rusija strinjala s plačilom vojne odškodnine po koncu agresije. Obresti na skupni dolg, ocenjene na približno 3–4 milijarde evrov letno, bodo do takrat bremenile proračune sodelujočih držav članic.
Madžarska, Slovaška in Češka so bile iz jamstvene sheme izvzete, da bi se zagotovilo soglasje za sprejem dogovora. Obresti bodo najprej pokrite iz neporabljenih sredstev obstoječih evropskih instrumentov, morebitni manjkajoči zneski pa bi bremenili nacionalne proračune preostalih 24 držav.
Dombrovskis je ob tem dejal, da se za obdobje po letu 2027 „lahko razmisli o posebnem instrumentu za kritje obrestnih stroškov“, vendar bi to vprašanje sodilo v pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru EU.
Zahteva po evropskem izvoru opreme in odprta vprašanja
Predlog vključuje tudi določbo, da naj bi bila sredstva praviloma porabljena za nakup opreme, proizvedene v Ukrajini, Evropski uniji ter državah EGP in EFTA. Nakupi zunaj Evrope bi bili dovoljeni le, če ustrezne opreme ne bi bilo mogoče dobiti pravočasno ali v zadostnih količinah.
Von der Leyen je ob tem poudarila: „To so milijarde in milijarde naložb, ki bi se morale obrestovati z ustvarjanjem delovnih mest ter razvojem raziskav in inovacij. Hkrati moramo okrepiti evropsko obrambno industrijsko bazo tudi zaradi lastne varnosti.“
Med državami članicami pa ni enotnosti glede tega, kolikšen del posojila bi bilo mogoče porabiti za nakupe izven Evrope. Nizozemska in Nemčija se zavzemata za večjo prožnost, nizozemska stran pa je v neuradnem dokumentu predlagala, da bi do 15 milijard evrov lahko namenili tudi za nakupe neevropske opreme. Omenjajo tudi možnost uporabe Natove pobude PURL, prek katere evropske države kupujejo orožje ameriške proizvodnje za Ukrajino.
Postopek potrjevanja v institucijah EU
Podobni obrambni mehanizmi EU, kot sta shema posojil SAFE in evropski program za obrambno industrijo, že določajo, da mora biti najmanj 65 odstotkov opreme evropskega izvora, do 35 odstotkov pa lahko prihaja iz tretjih držav. Predlog za ukrajinsko posojilo je oblikovan po podobnem modelu.
Predlog so še isti dan začeli obravnavati veleposlaniki držav članic pri EU, v Evropskem parlamentu pa naj bi se vodje političnih skupin odločili, ali bodo zakonodajni postopek obravnavali po pospešenem postopku. Če bi do tega prišlo, bi lahko poslanci razpravo začeli že na naslednjem plenarnem zasedanju prihodnji teden.
Komisija medtem nadaljuje pogovore z drugimi partnerji, zlasti z državami skupine G7, da bi del finančne pomoči zagotovili že v prvem četrtletju leta. „Cilj je zapolniti vrzel v financiranju, s katero se Ukrajina že sooča,“ je dejal Dombrovskis in dodal, da pogajanja „napredujejo razmeroma dobro“.
