EU predlaga novo enoletno odložitev pravil proti krčenju gozdov. Bruselj namreč opozarja na nepripravljenost informacijskega sistema, okoljevarstveniki pa opozarjajo na resno ogrožanje zaveze k boju proti podnebnim spremembam.
Evropska komisija je sporočila, da bo poskušala zamakniti začetek veljavnosti obsežnega zakona proti krčenju gozdov, ki naj bi prepovedal uvoz izdelkov, povezanih z uničevanjem gozdov. Ukrep, ki je bil že enkrat preložen, bi po novem začel veljati šele konec leta 2026. Razlog, kot so pojasnili v Bruslju, je tehnična nepripravljenost informacijskega sistema, namenjenega podpori izvajanju zakonodaje.
Preložitev mora potrditi še Svet EU in Evropski parlament, toda novica je sprožila burne odzive okoljevarstvenih organizacij. Te menijo, da odlog spodkopava evropsko zavezanost k boju proti podnebnim spremembam. AFP poroča, da so kritike še posebej ostre, ker bi zakon ob dosledni uporabi preprečil uvoz široke palete izdelkov – od kave, kakava, soje in palmovega olja do goveda, lesa in papirja – če so bili pridelani na zemljiščih, izkrčenih po decembru 2020.
Po navedbah Evropske komisije je ključni problem delovanje digitalne platforme, ki jo uporabljajo uvozniki in trgovci za predložitev dokazov, da blago ne prihaja z izkrčenih območij. Tiskovni predstavnik komisije Olof Gill je na novinarski konferenci dejal: „Sklenili smo, da prvotnega roka ne moremo izpolniti, ne da bi povzročili motnje v naših podjetjih in dobavnih verigah.“ Dodal je, da je treba preprečiti operativne težave za podjetja in zagotoviti jasna pravila za vse pristojne organe.
Anonimni uradnik EU je za AFP razložil, da je bila začetna ocena zmogljivosti platforme močno podcenjena. Sistem naj bi bil sposoben obdelati okoli 100 milijonov deklaracij letno, testi pa so pokazali, da bo dejanska številka vsaj desetkrat višja. To pomeni, da bi bil brez dodatnega razvoja neuporaben.
Politične in trgovinske razsežnosti
Odzivi na zamudo prihajajo v času, ko EU usklajuje interese med industrijo, okoljevarstveniki in mednarodnimi partnerji. Samo nekaj ur pred sporočilom o novi odložitvi je komisija dosegla trgovinski dogovor z Indonezijo, eno od držav, ki je ostro kritizirala zakon. Komisarka za okolje Jessika Roswall je sicer zatrdila, da dogodka „sploh nista povezana“.
Zakon so okoljske organizacije ob njegovem sprejetju označile za prelomnico v boju proti podnebnim spremembam. Vendar se mu že dlje časa upirajo ključne izvoznice kmetijskih surovin, kot sta Brazilija in Združene države Amerike. Te opozarjajo na preveliko birokratsko breme, stroške in nejasnosti pri razlagi posameznih določb.
Okoljevarstveniki se bojijo, da bi zamuda odprla prostor za dodatno razvodenevanje zakonodaje. Nicole Polsterer iz skupine Fern je za AFP opozorila: „To je del širšega boja med tistimi, ki želijo zaščititi naravni svet, in tistimi, ki ga nameravajo uničiti zaradi lastnih interesov.“ Dodala je, da vsak dan odlašanja pomeni več izkrčenih gozdov in več ekstremnih vremenskih pojavov.
Podobno je stališče svetovne naravovarstvene organizacije WWF. Njihova predstavnica Anke Schulmeister-Oldenhove je poudarila, da nova zamuda ne pomeni le tehničnega problema, temveč razkriva tudi „pomanjkanje politične volje za zadostna vlaganja v pravočasno izvedbo“. Po njenih besedah bi odlog povzročil „ogromne nasedle stroške“ za podjetja, ki so že vlagala v prilagoditev poslovanja novim pravilom.
Evropska komisija je zakon prvič zamaknila leta 2024, ko so prav tako opozarjali na pomanjkanje pripravljenosti in previsoke zahteve. A politični kontekst se je od takrat spremenil: zaradi vojne v Ukrajini in svetovnih trgovinskih napetosti se je teža evropske politike preusmerila na industrijo in obrambo, okoljske teme pa so potisnjene nekoliko v ozadje.
Kritiki zakonodaje vztrajajo, da kmetom in podjetjem nalaga prevelike administrativne ovire. Njegovi zagovorniki pa opozarjajo, da brez doslednih pravil EU ne more ohraniti verodostojnosti v boju proti podnebnim spremembam. Kako se bodo odločile članice in Evropski parlament, bo postalo jasno v prihodnjih mesecih, a sporočilo Bruslja, ki ga je povzelo AFP, nakazuje, da tehničnih in političnih ovir na poti do izvajanja zakonodaje še ne bo konec.
Foto: Pixabay
