Evropska komisija je devet držav schengenskega območja pozvala, naj začnejo postopno odpravljati notranje mejne kontrole, ki jih izvajajo že več kot leto dni. Med državami, ki jih poziv zadeva, je tudi Slovenija, poleg nje pa še Avstrija, Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska, Danska, Švedska in Norveška.
Komisija je za vsako od držav pripravila ločeno oceno upravičenosti in sorazmernosti ukrepov ter ugotovila, da morajo nadzori na notranjih mejah ostati zgolj začasen in izjemen ukrep, ne pa trajna praksa.
V Bruslju priznavajo, da se evropske države še naprej soočajo z varnostnimi grožnjami in migracijskimi pritiski. Kljub temu ocenjujejo, da obstajajo učinkovitejši načini za zagotavljanje varnosti, ki ne posegajo v eno temeljnih pridobitev schengenskega območja – prost pretok ljudi.
Bruselj predlaga policijske kontrole namesto mejnih zapor
Evropska komisija meni, da bi lahko države pomemben del obstoječih mejnih kontrol nadomestile z okrepljenim policijskim delovanjem na podlagi ocene tveganj in obveščevalnih podatkov.
Med alternativami navaja mobilne biometrične identifikacijske sisteme, tehnološke rešitve za spremljanje vozil ter ciljno usmerjene policijske kontrole. Po oceni Komisije številne države takšne ukrepe že uporabljajo, vendar bi jih bilo mogoče dodatno razširiti in z njimi postopoma nadomestiti nadzor na notranjih schengenskih mejah.
Posebej opozarjajo, da dolgotrajni nadzor ne vpliva zgolj na državo, ki ga izvaja. Posledice občutijo tudi sosednje države, obmejne skupnosti, dnevni migranti, podjetja in logistični sektor.
Komisija zato poziva k zmanjšanju negativnih učinkov na čezmejno mobilnost, gospodarsko sodelovanje in regionalno povezovanje.
Schengen pod pritiskom varnostnih in migracijskih izzivov
Vprašanje notranjih meja je v zadnjih letih znova postalo eno osrednjih političnih vprašanj v Evropski uniji. Več držav je nadzor ponovno uvedlo zaradi nezakonitih migracij, varnostnih groženj in povečanih geopolitičnih tveganj.
Evropska komisija sicer priznava pravico držav članic do začasne uvedbe nadzora, vendar opozarja, da mora biti tak ukrep časovno omejen, sorazmeren in utemeljen s konkretnimi okoliščinami.
Izvršna podpredsednica Evropske komisije za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo Henna Virkkunen je poudarila, da schengensko območje ostaja eden ključnih dosežkov evropskega povezovanja.
“Schengen je eden največjih dosežkov Evrope. Simbolizira svobodo gibanja za več kot 450 milijonov ljudi,” je dejala in dodala, da morajo biti ponovno uvedeni nadzori na notranjih mejah zgolj začasni in izjemni ukrepi.
Poziv Komisije ne pomeni samodejne odprave nadzora, predstavlja pa dodaten pritisk na države članice, da postopoma poiščejo druge varnostne rešitve in se vrnejo k polnemu delovanju schengenskega prostora.
