V Evropsko unijo prihaja manj migrantov kot v preteklih letih, medtem ko evropske države hkrati povečujejo število odredb za izgon in vračanje tujcev. Največ deportacij izvajajo Nemčija, Francija in Švedska, kažejo novi podatki Eurostata, ki nakazujejo nadaljnje zaostrovanje evropske migracijske politike.
Podatki kažejo, da se število novih migrantov, ki vstopajo v EU, zmanjšuje že tretje leto zapored. Leta 2022 jih je bilo približno 5,4 milijona, leta 2024 pa še okoli 4,5 milijona, kar pomeni približno četrtinski padec.
Znižalo se je tudi število oseb, ki so v EU prejele mednarodno zaščito. Leta 2025 je status zaščite dobilo približno 361.000 prosilcev za azil, kar je najmanj po letu 2019.
Število odredb za izgon doseglo najvišjo raven po letu 2019
Medtem ko se migracijski tokovi zmanjšujejo, evropske države povečujejo število postopkov vračanja migrantov.
Po podatkih Eurostata je bilo leta 2025 izdanih skoraj 500.000 odredb za repatriacijo oziroma izgon, kar je največ po letu 2019. Število dejansko izvedenih vračanj ostaja precej nižje, a tudi to raste. Lani je bilo iz EU deportiranih približno 155.000 ljudi, največ po letu 2020.
Evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner je dejal, da EU zaključuje “največjo reformo evropskega azilnega in migracijskega sistema doslej”.
“Z njo krepimo zaščito zunanjih meja in vzpostavljamo najsodobnejši sistem upravljanja meja na svetu,” je poudaril Brunner in izpostavil sistem vstopa in izstopa na zunanjih mejah Unije.
Po njegovih besedah Evropska unija krepi tudi sodelovanje s tretjimi državami pri preprečevanju nezakonitih migracij in tihotapljenja ljudi.
Največ deportacij izvedla Nemčija
Največ dejanskih izgonov migrantov je lani izvedla Nemčija, skoraj 30.000. Sledili sta Francija s približno 15.000 deportacijami in Švedska z več kot 11.000.
Med najbolj pogosto deportiranimi državljani so bili Turki, Gruzijci, Sirci in Albanci.
Podatki obenem kažejo precejšnjo razliko med številom izdanih odločb in dejansko izvedenimi vračanji.
Francija je leta 2025 izdala približno 138.000 odredb za repatriacijo, Nemčija okoli 55.000, Španija 54.000, Nizozemska pa približno 32.000. V številnih primerih deportacije niso izvedene zaradi nejasne identitete migrantov, zdravstvenih razlogov ali posebnih postopkov pri mladoletnikih brez spremstva.
Na mejah vse več zavrnitev vstopa
Povečuje se tudi število migrantov, ki jim evropske države zavrnejo vstop že na meji.
Po podatkih Eurostata je bilo leta 2025 zavrnjenih približno 133.000 oseb, več kot v letih 2023 in 2024.
Najpogostejši razlog za zavrnitev je bil, da osebe niso dokazale namena ali pogojev bivanja v EU. Takšnih primerov je bilo približno 30 odstotkov. Nadaljnjih 17 odstotkov migrantov je prekoračilo dovoljeni čas bivanja v schengenskem prostoru.
Približno 15 odstotkom migrantov je bil vstop zavrnjen zaradi neveljavnih vizumov, v 13 odstotkih primerov pa zaradi varnostnih opozoril oziroma prepovedi vstopa.
Največ zavrnitev na meji je zabeležila Poljska, skoraj 30.000, sledila je Francija z nekaj več kot 12.000 primeri.
Bruselj poudarja izvajanje migracijskega pakta
Evropska komisija je pred dnevi objavila tudi novo poročilo o izvajanju evropskega pakta o migracijah in azilu.
V Bruslju ocenjujejo, da so države članice pri uvajanju nove zakonodaje “znatno napredovale”. Pakt, sprejet leta 2024, predvideva strožji nadzor zunanjih meja EU, hitrejše azilne postopke in okrepljeno vračanje migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v Uniji.
