Evropska komisija bo prihodnji teden predstavila predlog novega sedemletnega proračunskega okvira, v katerem naj bi bila razvojna pomoč afriškim državam pogojena z njihovim sodelovanjem pri omejevanju nezakonitih migracij proti Evropski uniji, poroča portal Politico, ki se sklicuje na osnutek internega dokumenta Komisije.
Gre za premik v smeri strožjega nadzora migracijskih tokov, ki sledi okrepljenemu vplivu desnosredinskih političnih sil po volitvah v Evropski parlament leta 2024. Ukrep bi pomenil večjo usklajenost evropske razvojne politike s pristopi, ki jih že uporabljata ZDA in Združeno kraljestvo, kjer je zunanja pomoč pogosteje vezana na politične ali varnostne cilje.
Po informacijah, razvidnih iz dokumenta, želi Evropska komisija v prihodnjem proračunskem obdobju, ki bo zajemalo leta 2028–2034, uvesti večjo pogojevanost pomoči z “učinkovitim upravljanjem migracij”. To pomeni, da bodo države, ki ne bodo zadostno prispevale k omejevanju migracijskih tokov, lahko ostale brez dela razvojne pomoči.
“Potrebno je usklajevanje vseh ustreznih orodij in vzvodov skozi prožen pristop spodbud, vključno z morebitnimi spremembami v razporejanju sredstev, povezanih z migracijami,” piše v osnutku dokumenta.
Von der Leyen pod pritiskom več držav članic
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi s to pobudo odgovarjala na pritisk Evropske ljudske stranke in več držav članic, kot so Italija, Danska in Avstrija, ki si želijo širše uporabe pristopov, podobnih tistemu iz leta 2023, ko je EU z Tunizijo sklenila dogovor o zajezitvi migracij.
V dokumentu je zapisano tudi, da je za učinkovito izvajanje tovrstnih ukrepov “potrebna večja usklajenost med migracijsko, azilno in zunanjo politiko EU”. S tem naj bi Unija partnerskim državam pomagala pri upravljanju migracij na njihovem ozemlju.
Za uresničitev teh načrtov bo morala Komisija pridobiti podporo Evropskega parlamenta, kjer pa ideji niso naklonjeni vsi politični bloki. Zlasti socialdemokrati in Zeleni izražajo zadržke do pogojevanja pomoči z migracijskimi cilji, zato bo sprejetje proračuna zahtevalo intenzivna pogajanja.
Če bo predlog potrjen, bo pomenil znaten odmik od dosedanje prakse, po kateri je bila razvojna pomoč večinoma neodvisna od konkretnih političnih pogojev.
Novi sklad Globalna Evropa
V okviru prihodnjega proračunskega cikla Komisija predvideva združitev več obstoječih programov pomoči v enoten instrument z imenom “Globalna Evropa”. Ta naj bi bil razdeljen na šest geografskih makroregij: Evropa; Bližnji vzhod, Severna Afrika in območje Perzijskega zaliva; Podsaharska Afrika; Azija in Pacifik; Amerika in Karibi ter globalna kategorija.
V dokumentu niso navedeni natančni zneski, ki bodo dodeljeni posameznim regijam, saj naj bi Komisija podrobnosti predstavila šele nekaj ur pred uradno objavo predloga.
Sredstva, namenjena pomoči Ukrajini po vojni, po zagotovilih Komisije ne bodo zmanjšala obsega pomoči drugim regijam. Predviden je ločen, še nedefiniran sklad, ki naj bi med letoma 2028 in 2034 zagotovil finančno podporo za hitro obnovo, rekonstrukcijo in modernizacijo države.
“Instrument bi moral vzpostaviti okvir za hitro obnovo Ukrajine,” piše v dokumentu, ki ga je povzela medijska hiša Politico. Proračunski predlog bo Komisija predstavila prihodnjo sredo.
Foto: Wikimedia/ Sara Prestianni/Ponovno objavilo Noborder Network pod CC BY-SA 2.0/fotografija je simbolna
