Burna razprava v DZ-ju: nepremičninski davek, politično kadrovanje in omrežnina
Državni zbor Republike Slovenije (DZ) je s poslanskimi vprašanji premierju Robertu Golobu in ministrom začel prvo letošnjo redno sejo. Seja je bila uvodoma posvečena spominu na preminule rudarje in žrtve holokavsta, nato pa so sledila vprašanja o aktualnih temah, kot so nepremičninski davek, politično kadrovanje in pokojninska reforma. Razprava je po poročanju MMC RTV SLO izpostavila nasprotujoča si mnenja med vlado in opozicijo, pri čemer so v ospredju ostale nepremičninske politike.
Redno januarsko sejo je DZ začel z minuto molka v poklon trem rudarjem, ki so prejšnji teden umrli v nesreči v Premogovniku Velenje. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je ob tej priložnosti izrazila sožalje svojcem ter poudarila pomen varnosti na delovnih mestih. Obenem je zbor obeležil tudi mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, kar je po poročanju MMC RTV SLO simbolno poudarilo pomen spoštovanja zgodovinskega spomina in preprečevanja ponovitev tragičnih dogodkov.
Razprava o nepremičninskem davku
Razprava o davku na nepremičnine, ki je bila ena izmed osrednjih točk prvega dne, je naletela na burno izmenjavo mnenj. Poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec je premierju Golobu zastavil vprašanje o “novi davčni obremenitvi lastnikov stanovanjskih nepremičnin”. Vrtovec je predlog označil kot nesistematičen in nepravičen. “Gre za davek, ki ga Slovenija dejansko ne potrebuje,” je dejal in opozoril, da bo ta ukrep najbolj prizadel marljive državljane, ki so s svojim trudom uspeli ustvariti premoženje.
Vrtovec je predstavil primer, ki naj bi dokazoval nesorazmernost predloga. Pojasnil je, da lastnik luksuzne nepremičnine v Ljubljani, če je to njegova edina nepremičnina, davka ne bi plačeval, medtem ko bi nekdo, ki ima stanovanje v vrednosti 150 tisoč evrov v Murski Soboti in dodatno manjše stanovanje za svoje potomce, obdavčitev občutil bolj izrazito. Po njegovih besedah je predlog zato “v nasprotju z zdravo pametjo”, saj dodatno bremeni podeželje.
Premier Golob je Vrtovčeve očitke zavrnil z ostro kritiko. Po njegovem mnenju gre za “lažnive trditve”, saj vlada zakonskega predloga še ni pripravila. Poudaril je, da so bila v javnost posredovana le izhodišča za zbiranje pripomb. Golob je pojasnil, da Slovenija od davka na premoženje pobere najmanj sredstev v Evropski uniji, hkrati pa so plače v državi visoko obremenjene. “Iskali smo način, kako najti vir za razbremenitev plač,” je dejal.
Premier je izpostavil, da ima Slovenija po neuradnih podatkih več deset tisoč praznih nepremičnin, ki niso oddane in niso v uporabi. “Namen obdavčitve druge in vseh drugih nepremičnin, ki jih lastniki ne oddajajo v najem, je, da se te nepremičnine spravi na trg,” je poudaril Golob. Dodal je še, da so izhodišča predloga že deležna številnih predlogov za izboljšave, ki bodo upoštevane pri pripravi zakonodaje.
Politično kadrovanje: očitki med SDS in vlado
Naslednje vprašanje, ki je dvignilo prah, je bilo politično kadrovanje v državnih in paradržavnih podjetjih. Zvone Černač, poslanec SDS, je premierju očital, da vlada sistematično namešča svoje ljudi na ključna vodilna mesta. “Mandat vaše vlade je zaznamovalo čiščenje vodilnih kadrov v državnih podjetjih in nameščanje najožjih premierjevih sodelavcev,” je dejal Černač. Med primeri je navedel podjetja, kot so Gen-I, HSE, Slovenske železnice in DARS.
Po poročanju MMC RTV SLO je premier Golob na te očitke odgovoril s trditvijo, da je politično kadrovanje bolj značilno za prejšnjo vlado pod vodstvom Janeza Janše. “Ko umetno inteligenco vprašaš o političnem kadrovanju v Sloveniji, na prvo mesto postavi vlado Janeza Janše,” je dejal Golob in Černačevo vprašanje označil za “norčevanje iz ljudi”. Ob tem je poudaril, da so številni kadri, ki jih je imenovala Janševa vlada, pripadniki SDS, ki pred tem niso uspeli na volitvah, a so zasedli vodilne položaje v državnih podjetjih.
Černač je premierja izzval tudi z vprašanjem o tem, ali davkoplačevalci financirajo direktorico podjetja Star Solar, Maksimiljano Polak. Mediji so namreč poročali, da to podjetje prejema sredstva od državnega podjetja Borzen. Golob je te očitke zavrnil. “Odgovor je zelo jasen – ne,” je dejal premier in dodal, da Star Solar ne prejema neposrednih sredstev davkoplačevalcev. Černač pa je vztrajal, da podjetje posredno koristi državni denar.
Premier o metodologiji pri omrežnini: potrebne prilagoditve
Poslanec NSi-ja Janez Žakelj je premierja vprašal o domnevnih težavah, ki jih prinaša nov sistem obračunavanja omrežnine za električno energijo. Žakelj je izpostavil, da je NSi že lani opozarjal na “nerazumljiv, preveč zapleten in nepravičen” način obračunavanja, ki negativno vpliva na konkurenčnost podjetij in povečuje stroške gospodinjstev. Spomnil je, da so koalicijski poslanci sprva ta opozorila zavračali, nato pa sami opozorili na iste težave.
Golob je odgovoril, da je vlada novembra lani podaljšala regulacijo cen električne energije, kar je preprečilo višje podražitve za večino gospodinjstev. Vendar pa je priznal, da je nov sistem obračunavanja omrežnine negativno vplival na vlaganja v čiste tehnologije. “Od uvedbe novega sistema omrežnine so naročila slovenskemu proizvajalcu toplotnih črpalk upadla za polovico,” je poudaril premier, kar kaže na to, da je metodologija zavrla zeleni prehod.
Po poročanju MMC RTV SLO je vlada vložila zakon, ki bi popravil “najbolj krivični del tarifne metodologije”. Po tem zakonu bi se za januar in februar letos omrežnina za gospodinjstva v najdražjem tarifnem bloku obračunavala po znižanih tarifah, presežna moč pa ne bi bila zaračunana. Premier je pričakoval, da bo Agencija za energijo spremenila metodologijo do konca oktobra, s čimer bi se izognili ponovitvi visokih stroškov konec leta.
Pokojninska reforma: ključni cilji in odprta vprašanja
Poslanec SD-ja Soniboj Knežak je naslovil vprašanje o časovnici in vsebini pokojninske reforme, ki jo pripravlja vlada. Knežak je želel vedeti, kako bodo zagotovljene dostojne pokojnine, ki bodo skladne z dolgoročno finančno vzdržnostjo. Premier je pojasnil, da so pogajanja s socialnimi partnerji že v zaključni fazi in bi osnutek reforme lahko bil pripravljen marca.
Golob je poudaril, da so pogajanja kompleksna in da je vlada zavezana rešitvam, ki bodo koristile tako trenutnim kot prihodnjim generacijam upokojencev. “Plačno reformo smo uspešno zaključili, ker so vsi razumeli, da gre za celosten paket. Enako velja za pokojninsko reformo,” je dejal. Po njegovih besedah reforma vključuje dvig odmerne stopnje in ohranitev 40 let delovne dobe, kar bo omogočilo višje pokojnine in odpravilo posledice reforme iz leta 2012.
Golob je opozoril na pomen dolgotrajnih rešitev, ki bodo upokojencem zagotavljale dostojne pokojnine, hkrati pa izpostavil, da je trenutna vlada usmerjena v dolgoročne koristi državljanov. Po poročanju MMC RTV SLO so pogajalska izhodišča osredotočena na odpravo ukrepov, ki so v preteklosti negativno vplivali na pravice upokojencev.
Obračunavanje omrežnine: vplivi na gospodinjstva in gospodarstvo
Premier je v odgovoru na vprašanje poslanca NSi-ja priznal, da so analize sistemskega operaterja Eles pokazale nepričakovano visoke stroške omrežnine za nekatera gospodinjstva. Po njegovih besedah je vlada pripravila zakon, ki bi te stroške omilil, medtem ko za gospodarstvo še ni predvidenih dodatnih ukrepov. “Ni v celotnem gospodarstvu prišlo do enakih zvišanj stroškov, zato se ukrepi osredotočajo na gospodinjstva,” je dejal Golob.
Po poročanju MMC RTV SLO bo posebna skupina analizirala vplive omrežnine na gospodarstvo, pri čemer je treba upoštevati evropsko zakonodajo in različne strukture stroškov med podjetji. Golob je napovedal, da bodo ukrepi za gospodarstvo predlagani na podlagi zaključkov analiz, ki naj bi bile končane v nekaj tednih.
Poslanci v nadaljevanju seje obravnavali več zakonodajnih predlogov, med drugim predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti in predlog za nižjo omrežnino za januar in februar. Seja bo prekinjena v četrtek, ko bo začelo izredno zasedanje, osredotočeno na interventne ukrepe. Na dnevnem redu redne seje, ki se bo zaključila 4. februarja, bo tudi predlog zakona o medijih.
Portal24; Foto: Matija Sušnik DZ
