V nemški Krščanskodemokratski uniji (CDU) se krepi odpor proti morebitnim novim omejitvam, ki jih naj bi pripravljala Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen. Ukrepi naj bi po neuradnih informacijah močno posegli na avtomobilski trg, kar v CDU ocenjujejo kot grob poseg v svobodo gospodarstva.
Po navedbah nemškega časnika Bild naj bi interni dokumenti Komisije predvidevali, da bi podjetja za najem vozil, kot sta Sixt in Europcar, ter večja podjetja, električne avtomobile lahko začela kupovati šele po letu 2030. Predlog naj bi bil del širšega paketa ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
Oster odziv prihaja tudi s terena. Manuel Hagel, deželni vodja CDU v Baden-Württembergu in vodilni kandidat na deželnih volitvah, je v odprtem pismu – ki ga je pridobil časnik Bild – pozval k ustavitvi tovrstnih pobud. Opozoril je, da bi takšen ukrep pomenil „napad na podjetniško svobodo odločanja“ in da „ne odraža realnih razmer na terenu“.
Kot je izpostavil, na številnih podeželskih območjih infrastruktura za električna vozila še vedno ni zadostna, k zmanjšanju emisij pa bi po njegovem mnenju lahko pomembno prispevali tudi razvoj sintetičnih goriv in naprednejših motorjev z notranjim zgorevanjem.
„Kdor že v začetku izključi celotne pogonske tehnologije, gospodarstvu odvzema prožnost,“ je poudaril Hagel in dodal, da von der Leyen poziva k ustavitvi obravnave predloga v njegovi trenutni obliki.
Nepotrebno in škodljivo
Tudi evropski poslanec CDU in tiskovni predstavnik Evropske ljudske stranke (EPP) za promet Jens Gieseke je izrazil ostro nasprotovanje. Po njegovih besedah so „centralno določene specifikacije voznega parka nepotrebne in škodljive“, predlog Komisije pa označuje kot „klofuto evropski avtomobilski industriji“. Po njegovem mnenju bi bilo bolj smiselno posodobiti obstoječe omejitve emisij CO₂ in odpraviti sedanjo prepoved motorjev z notranjim zgorevanjem.
Kancler Friedrich Merz (CDU) je v ponedeljek zvečer po srečanju z norveškim premierjem Jonasom Gahrjem Størejem v Berlinu poudaril pomen avtomobilske industrije za evropsko gospodarstvo. „Ne smemo dovoliti, da bi bila uničena zaradi ozkega tehnološkega pogleda,“ je dejal.
Po pisanju Süddeutsche Zeitung je razprava še vedno v zgodnji fazi in trenutno poteka znotraj birokratskih struktur Komisije. Politični dogovor o predlogu še ni bil dosežen.
Evropska komisija se je na očitke odzvala s pojasnilom, da predlog ni izviral iz njenih struktur, temveč ga je sprožila sama avtomobilska industrija v okviru avtomobilskega dialoga. „Komisija je zgolj obljubila, da bo pripravila oceno učinka, kar se trenutno tudi izvaja. Nobena politična odločitev še ni bila sprejeta,“ je za Bild dejal tiskovni predstavnik Komisije.
Kljub tem pojasnilom se znotraj CDU in širše v Uniji pojavlja vse več skrbi, da bi lahko napovedani ukrepi močno vplivali na konkurenčnost evropske avtomobilske industrije in povzročili dodatne obremenitve za podjetja, zlasti v regijah, kjer infrastruktura za električna vozila še ni razvita.
Foto: Wikimedia/EU parlament
