Raziskovalci z Univerze Queen Mary v Londonu so prvič pokazali, da se žuželka – čmrlj vrste Bombus terrestris – lahko odloči, kje bo iskala hrano, na podlagi trajanja vizualnih signalov. Študija, objavljena v reviji Biology Letters, razkriva, da se čebele lahko naučijo razlikovati med kratkim in dolgim svetlobnim bliskom – podobno kot pri Morsejevi abecedi, kjer pika pomeni črko „E“ in črtica črko „T“.
Do zdaj so to sposobnost pripisovali le vretenčarjem, kot so ljudje, golobi ali makaki. Po besedah avtorjev raziskave gre za pomemben vpogled v to, kako žuželke obdelujejo časovne informacije v okolju.
Doktorski študent Alex Davidson in njegova mentorica dr. Elisabetta Versace, višja predavateljica psihologije na Univerzi Queen Mary, sta razvila eksperimentalni labirint, v katerem so posamezne čebele iskale sladkorno nagrado. Ena skupina se je naučila povezovati kratek blisk svetlobe s sladko raztopino, druga pa dolg blisk z grenko snovjo.
„Želeli smo ugotoviti, ali se čmrlji lahko naučijo razlikovati med različnim trajanjem svetlobe,“ je pojasnil Davidson. „Bilo je izjemno razburljivo videti, kako uspešno so se odzvale.“
V vsakem poskusu so znanstveniki spremenili položaj svetlobnih signalov, da čebele ne bi mogle uporabiti prostorskih namigov. Ko so bile žuželke kasneje preizkušene brez prisotnosti sladkorja, so se še vedno odločale za „pravilno“ svetlobno trajanje, kar potrjuje, da so se naučile razlikovati časovne dražljaje, ne le okusnih ali vonjalnih znakov.
Presenetljiva zaznava časa pri žuželkah
Rezultati kažejo, da imajo čebele presenetljivo natančno zaznavanje časa, čeprav v naravi ne naletijo na utripajoče dražljaje. „Dejstvo, da so čebele sposobne slediti trajanju svetlobnih signalov, nakazuje, da imajo razvito sposobnost merjenja časa, ki bi lahko služila različnim nalogam – od sledenja gibanju do komunikacije,“ je pojasnila Versace.
Raziskovalci menijo, da je to morda temeljna lastnost živčnega sistema, ki izhaja iz osnovnih lastnosti nevronov. Nadaljnje raziskave bodo poskušale razložiti, ali gre za evolucijsko pridobljeno sposobnost ali za splošno funkcijo zaznavanja časa, prisotno v številnih živalskih vrstah.
Namigi za razumevanje možganov in umetne inteligence
Nevronski mehanizmi, ki omogočajo tako natančno časovno zaznavo, ostajajo neznani. Mehanizmi, ki uravnavajo dnevne in sezonske ritme, so prepočasni, da bi pojasnili razlikovanje med piko in črtico. Zdaj, ko so raziskovalci pri žuželkah potrdili to sposobnost, bodo lahko preizkusili različne modele merjenja časa v možganih, ki merijo manj kot kubični milimeter.
„Številna kompleksna živalska vedenja, kot sta navigacija in komunikacija, so odvisna od natančnega občutka za čas,“ je poudarila Versace. „Razumevanje teh procesov pri žuželkah nam lahko pomaga pojasniti evolucijo kognitivnih sposobnosti in celo izboljšati učinkovitost umetnih nevronskih mrež.“
Po mnenju raziskovalne skupine ugotovitve kažejo, da lahko majhni možgani žuželk izvajajo zelo kompleksne naloge obdelave informacij z minimalnim številom nevronov – kar bi lahko navdihnilo razvoj bolj učinkovitih AI-sistemov, zasnovanih po vzoru biološke inteligence.
Foto: Pexels
