Cene zlata so se letos povzpele na najvišje ravni v zgodovini, kar analitiki pripisujejo prehodu v novo fazo rasti, v kateri vse večjo vlogo igrajo špekulanti. Zlato je poti do največje letne rasti po letu 1979, ko je njegova vrednost poskočila za 54 odstotkov. Letos je preseglo ključne mejnike pri 3.000 dolarjih za unčo marca in 4.000 dolarjih oktobra. V ponedeljek je zlato doseglo rekordnih 4.381 dolarjev za unčo, kar presega napovedi večine analitikov iz preteklega leta.
K rasti so prispevale geopolitične napetosti, negotovost glede ameriških carin in pojav množičnega nakupovanja iz strahu pred zamudo, t. i. pojav FOMO.
Po ocenah Johna Reada iz Svetovnega sveta za zlato se je struktura rasti spremenila, saj jo zdaj poganjajo zahodni vlagatelji, medtem ko so bili v prejšnjih dveh letih glavni kupci trgi v razvoju, navaja Reuters. Po njegovih besedah to pomeni večjo volatilnost, a tudi nadaljevanje ključnih dejavnikov, ki vplivajo na trg.
Po večmesečni rasti je v torek sledila korekcija, ko je vrednost zlata padla za 5 odstotkov – največ v zadnjih petih letih. Analitik pri banki Julius Baer Carsten Menke ocenjuje, da je takšna konsolidacija po strmi rasti zdrava in pričakovana. Ob tem dodaja, da temeljni pogoji za rast zlata ostajajo ugodni, saj globalne gospodarske razmere še naprej spodbujajo povpraševanje po varnih naložbah.
V ozadju gibanja cen so tudi ukrepi ameriške centralne banke. Odkar je Federal Reserve septembra znižala obrestne mere, se je vrednost zlata zvišala za približno 20 odstotkov. Analitiki pri Oxford Economics navajajo, da se je zlato v tem ciklu obnašalo drugače kot v preteklosti, saj so obrestne mere padle kljub visokim vrednostim ameriških delnic.
Vpliv ameriške denarne politike in delniških trgov
Nicky Shiels iz družbe MKS PAMP ocenjuje, da trenutni gospodarski pogoji ustvarjajo t. i. „mehurček vsega“, ki vlagateljem še pušča prostor za rast, navaja Reuters. Po njegovih besedah bodo cene zlata pod 4.500 dolarjev še naprej privlačne za vlagatelje, ki se bojijo zamuditi nadaljnji vzpon trga.
Tržni opazovalci hkrati opozarjajo na tesno povezanost med gibanjem zlata in indeksom S&P 500. Analitiki pri HSBC opozarjajo, da bi lahko morebiten popravek na delniških trgih sprožil prodajo tudi na trgu zlata, saj bi vlagatelji poskušali sprostiti likvidnost ali izpolniti kritne zahteve.
Vloga centralnih bank in institucionalnih vlagateljev
V zadnjem letu so pomemben dejavnik rasti ostale centralne banke, predvsem tiste iz držav v razvoju, ki povečujejo delež zlata v svojih deviznih rezervah kot del strategije diverzifikacije. Po navedbah Reutersa se pričakuje, da bodo nakupi centralnih bank tudi v prihodnje ostali visoki, čeprav naraščajoče cene same po sebi zvišujejo vrednost njihovih naložb.
Tudi institucionalni vlagatelji se soočajo s prilagajanjem portfeljev, saj rast cen zvišuje tveganje preseganja internih pragov. Kot opozarja Shiels, bi lahko to v prihodnjih mesecih vodilo k delnim prodajam.
Kljub optimističnim napovedim o dolgoročni rasti se analitiki zavedajo, da bi v letu 2026 lahko prišlo do umirjanja zagona, zlasti če se bo špekulativni val zmanjšal. Presežna fizična ponudba lahko pritisnila na cene, saj povpraševanje po zlatu v obliki nakita v ključnih potrošniških regijah upada, piše Reuters.
Podatki organizacije Trade Data Monitor kažejo, da se je kitajski uvoz zlata med januarjem in septembrom zmanjšal za 26 odstotkov, medtem ko se je v Indiji v prvih sedmih mesecih leta zmanjšal za 25 odstotkov. Kljub temu analitiki poudarjajo, da bo zlato tudi v prihodnje ostalo ključen instrument zaščite pred inflacijo in politično negotovostjo, ne glede na kratkoročna nihanja trga.
Foto: Freepik
