[STA] – Deležniki v verigi preskrbe s hrano so danes na sestanku pri kmetijski ministrici Mateji Čalušić razpravljali o stanju na trgu zaradi višjih cen hrane, ki še vedno najbolj poganjajo inflacijo. Konkretnih ukrepov niso dorekli, popis cen košarice živil se zdi nekaterim neprimeren. Potrebne so sistemske rešitve, je povedala Čalušić.
Ukrepe na področju oblikovanja cen hrane je prejšnji teden v odgovoru na poslanska vprašanja v DZ napovedal premier Robert Golob. Zaradi podražitev, zlasti hrane, se pripravljajo novi ukrepi, je dejal. “V preteklosti smo že bili uspešni, če bo treba, bomo to ponovili, tudi regulacijo cen,” je dejal.
Čalušić je danes povedala, da so deležniki v verigi preskrbe s hrano na današnjem sestanku predstavili težave in izzive, ki so jih prepoznali vsak v svojem sektorju. “Torej, kje se je dvignila cena v primarni pridelavi, kasneje predelavi, pri odkupu … vse do trgovine, kar največkrat občutimo potrošniki, ko gremo po nakupih,” je dejala.
Sestanka so se udeležili predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Gospodarskega interesnega združenja mesne industrije, Trgovinske zbornice Slovenije, Agencije za varstvo konkurence in varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano.
Predstavljena izhodišča bodo zdaj po njenih besedah zbrali v enoten dokument in pozneje o tem razpravljali s strokovnimi inštitucijami, tudi svetom za cene, da bi potencialno lahko sprejeli odločitve za kakršenkoli ukrep, kako bi omejili rast cen hrane in zaščitili slovenskega potrošnika. “Predvsem pa je bilo izpostavljeno, da si želimo bistveno več slovenske hrane na slovenskih policah,” je še dejala.
“Cilj je, da slovenski državljani lahko kupujejo slovensko hrano po dostopni ceni in na drugi strani, da bo kmet dobil pravično plačilo za svoj proizvod,” je povzela.
Primarna dejavnost nima vpliva na cene
Predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so po njenih besedah povedali, da primarna dejavnost nima in ni imela vpliva na podražitev cene hrane. Predstavniki rejcev so kot največjo težavo navedli, da ni možnosti odkupa slovenskih telet, ker se vsa izvozijo, tako da tudi oni nimajo vpliva na dvig cene hrane. V Trgovinski zbornici Slovenije pa so izpostavili, da so se se maloprodajne cene v trgovinah zvišale za manj kot pa dobavne cene.
Podatki vmesnega poročila o gibanju cen po celotni verigi za obdobje od januarja do junija 2025 v sektorju govejega mesa po navedbah ministrstva kažejo, da so vsi členi v verigi kupovali po višji ceni, nazadnje pa so ceno na policah dvignili tudi trgovci. Kljub temu ta ni bila tako visoka, kot bi glede na višanje cene znotraj verige lahko bila.
Na sestanku so omenili tudi projekt popisa cen košarice osnovnih živil, ki se je v Sloveniji izvajal od jeseni 2022 do začetka leta 2024. Danes se nekaterim oživitev tega projekta ne zdi primerna. Bolj smiselno bi se jim denimo zdelo spremljati desetletno povprečje dvigovanja oz. padanja cen. Kratkoročno spremljanje cen ne pokaže prave slike, je dejala ministrica.
Regulacija cen
Opozorila je, da bi bila regulacija cen lahko zelo občutljiv korak in bi lahko imela nasproten učinek. Glede znižanja davka na dodano vrednost za izbrana osnovna živila, ki ga predlagajo v NSi, pa je dejala, da bi to zelo vplivalo na proračun, zato se brez predstavnikov ministrstva za finance o tem ne morejo pogovarjali. Se ji pa zdi na kratek rok to zelo populističen ukrep.
“Odgovor ni enostaven, potrebne so sistemske rešitve,” je dejala o želji vseh navzočih po zamejitvi rasti cen hrane. Ob tem se je vprašala, ali v celotnem kmetijskem sektorju in agroživilski verigi delajo vse tako, kot je prav, ali pa si bodo morali naliti čistega vina in ugotoviti, kaj počnejo narobe.
Poleg na nujnost sistemskih rešitev tako na kratek kot dolgi rok so udeleženci sestanka opozorili še na bolj ciljne ukrepe kmetijske politike in urejena razmerja znotraj verige preskrbe s hrano.
Prispevek hrane k inflaciji je sicer v Sloveniji nekoliko višji kot v EU ali v evrskem območju pri večini prehranskih skupin. Največje povečanje cen je v sektorju mesa, predvsem govejega in telečjega. Kot so v torek sporočili iz statističnega urada, so se septembra cene hrane in brezalkoholnih pijač ob 2,6-odstotni letni stopnji inflacije zvišale za sedem odstotkov.
Foto: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
