Cene nafte bi lahko ob ponedeljkovem odprtju trgovanja ponovno poskočile, saj je vojna med ZDA, Izraelom in Iranom vstopila v tretji teden, konflikt pa vse bolj ogroža ključne energetske poti in infrastrukturo v Perzijskem zalivu. Največjo skrb povzroča zaprtje Hormuške ožine, enega najpomembnejših prometnih koridorjev za svetovno oskrbo z nafto.
Terminske cene severnomorske nafte Brent in ameriške nafte West Texas Intermediate so se v zadnjih tednih močno zvišale. Od začetka konflikta so poskočile za več kot 40 odstotkov in dosegle najvišjo raven po letu 2022. Rast cen je spodbudila predvsem odločitev Teherana, da po ameriško-izraelskih napadih ustavi ladijski promet skozi Hormuško ožino, prek katere običajno potuje približno petina svetovne trgovine z nafto.
Mednarodna agencija za energijo (IEA) je v nedeljo sporočila, da bo za umiritev razmer na trg sprostila več kot 400 milijonov sodčkov naftnih rezerv. Gre za največji skupni poseg v strateške zaloge doslej. Del zalog iz Azije in Oceanije naj bi bil na voljo takoj, dodatne količine iz Evrope ter obeh Amerik pa konec marca.
Napetosti so se še povečale po ameriških napadih na vojaške cilje na iranskem otoku Kharg, kjer se nahaja eno najpomembnejših izvoznih naftnih središč Irana. Ameriški predsednik Donald Trump je po napadu zagrozil z nadaljnjimi udari na iransko energetsko infrastrukturo in pozval zaveznike, naj v regijo napotijo vojaške ladje za zaščito ladijskega prometa skozi Hormuško ožino.
Iran je na napade odgovoril s povračilnimi ukrepi. Iranski brezpilotni letalniki so kmalu zatem zadeli ključni naftni terminal v Fujairi v Združenih arabskih emiratih, kar je še povečalo zaskrbljenost glede varnosti energetske infrastrukture v regiji.
Analitiki opozarjajo, da bi se lahko konflikt hitro razširil tudi na druge strateške objekte v Perzijskem zalivu. Med posebej izpostavljenimi so izvozni terminal Ras Tanura v Savdski Arabiji ter predelovalni obrat Abqaiq, ki velja za eno najpomembnejših naftnih naprav na svetu.
Kljub napadu je nakladanje nafte v pristanišču Fujairah po navedbah industrijskih virov nadaljevalo. Pristanišče, ki leži zunaj Hormuške ožine, je pomembna izvozna točka za nafto Murban iz Združenih arabskih emiratov. Dnevno skozi terminal odpotuje približno milijon sodčkov te surove nafte, kar predstavlja približno 1 odstotek svetovnega povpraševanja.
IEA ocenjuje, da bi se lahko zaradi motenj v ladijskem prometu svetovna ponudba nafte marca zmanjšala za približno 8 milijonov sodčkov na dan. Hkrati naj bi proizvajalci z Bližnjega vzhoda proizvodnjo zmanjšali za najmanj 10 milijonov sodčkov dnevno.
Ameriški minister za energetiko Chris Wright je ob tem ocenil, da bi se lahko vojna z Iranom končala v naslednjih nekaj tednih. Po njegovih besedah bi se nato svetovne zaloge nafte okrepile, stroški energije pa postopno znižali.
Diplomatski napori za umiritev razmer za zdaj niso obrodili sadov. Administracija predsednika Trumpa je zavrnila pobude nekaterih bližnjevzhodnih zaveznikov za začetek pogajanj, Iran pa je sporočil, da o premirju ne bo razpravljal, dokler se ameriški in izraelski napadi ne končajo.
