Cene nafte so 1. avgusta 2025 padle pod psihološko mejo 70 dolarjev za sod, potem ko so trgi pretresli napovedani val ameriških carin, ki bi lahko občutno vplival na svetovno gospodarstvo in s tem tudi na globalno povpraševanje po energiji. Negotovost zaradi geopolitičnih razmer in trgovinske politike ZDA je ponovno v središču pozornosti vlagateljev in analitikov.
Na londonski borzi je sodček nafte za oktobrsko dobavo v petek izgubil 1,90 dolarja in pristal pri ceni 69,80 dolarja. To je pomemben preboj navzdol, saj cena ni več presegala praga 70 dolarjev. Trgovanje s septembrskimi terminskimi pogodbami se je zaključilo že dan prej.
Na ameriškem trgu pa se je sodček nafte znižal za 1,77 dolarja in dosegel vrednost 67,49 dolarja, kar je najnižja vrednost v zadnjih šestih tednih. Takšen padec odraža predvsem strahove pred upočasnitvijo gospodarske rasti in posledičnim padcem povpraševanja po surovinah.
Trumpove tarife in povprečna carinska stopnja
V ospredje dogajanja stopajo nove ameriške tarife, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump. Izvršni ukaz predvideva uvedbo carin v višini od 10 do 41 odstotkov na blago iz 69 trgovinskih partneric ZDA. Analitiki pri Capital Economics ocenjujejo, da bi ta ukrep lahko povprečno ameriško carinsko stopnjo povišal z lanskih 2,3 odstotka na kar 18 odstotkov.
Nove dajatve bodo začele veljati 7. avgusta. Po ocenah tržnih analitikov bi lahko povzročile dodatne napetosti v globalni trgovini in zmanjšale dinamiko svetovnega gospodarstva, ki se že tako sooča s številnimi izzivi – od inflacije do zmanjšanega zaupanja potrošnikov.
Thomas Rupf iz banke VP Bank je opozoril: „V trgovinski vojni so vsi poraženci. Nekatere države morda razvijejo boljše pogoje, vendar je skupni rezultat negativen.“
Ameriški trg dela kaže znake stagnacije
Negotovost dodatno krepi poročilo ameriškega ministrstva za delo, ki je razkrilo, da je ameriško gospodarstvo julija ustvarilo zgolj 73.000 neto novih delovnih mest. Ta številka je bistveno nižja od pričakovanj analitikov in kaže na stagnacijo zaposlovanja, ki traja že od aprila.
To poročilo je povzročilo še večjo nervozo na trgih, saj zmanjšano zaposlovanje običajno pomeni tudi zmanjšano potrošnjo – kar bi lahko vplivalo na cene energentov, zlasti nafte.
Ameriška centralna banka (FED) je sicer v sredo ohranila trenutno raven obrestnih mer, a hkrati opozorila, da bi nove tarife lahko dodatno spodbudile inflacijo. Predsednik Trump že dlje časa pritiska na FED, naj obrestne mere zniža, s čimer bi spodbudili kreditno aktivnost in gospodarsko rast.
V ločenem poročilu je Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) v četrtek sporočila, da se je povprečna cena njihove košarice nafte zvišala za 40 centov in znaša 75,34 dolarja za sod. OPEC običajno objavlja tehtano povprečje cen različnih vrst nafte, ki jih proizvajajo članice kartela, med drugim Savdska Arabija, Iran, Venezuela in Nigerija.
Foto: Pixabay
