Svetovni trgi surovin so se v ponedeljek občutno znižali, največje izgube pa so zabeležile plemenite kovine, nafta in industrijske kovine. Razprodajo je sprožila napoved predsednika ZDA Donalda Trumpa, da za naslednjega predsednika ameriške centralne banke predlaga Kevina Warsha, kar je okrepilo pričakovanja o bolj restriktivni denarni politiki in dodatno pritiskalo na cene surovin.
Zlato in srebro sta po izjemni rasti v začetku leta, ko sta januarja poskočila za približno 30 oziroma 71 odstotkov in dosegla rekordne ravni, zdrsnila v strm padec. Zlato je v ponedeljek izgubilo okoli 5 odstotkov in doseglo najnižjo raven v več kot dveh tednih, srebro pa je padlo za več kot 7 odstotkov. Razprodaja se je začela že v petek, ko je cena zlata na promptnem trgu padla za več kot 9 odstotkov, srebro pa je zabeležilo 27-odstotni padec, največji dnevni upad v zgodovini.
Pretresi na surovinskih trgih so se prelili tudi na delniške trge. Svetovne delnice so padle tretji dan zapored, predvsem v Aziji in Evropi, kjer so bile delnice podjetij iz sektorja osnovnih virov med najbolj prizadetimi. Vsesvetovni delniški indeks MSCI je bil tekom dneva nižji za 0,5 odstotka, od rekordne ravni konec januarja pa je izgubil že 1,5 odstotka. Povečano negotovost je odražal tudi dvig indeksa volatilnosti VIX proti ravni 20.
Na Wall Streetu so se delnice odprle nižje. Industrijski indeks Dow Jones je sredi dneva izgubil 0,14 odstotka, indeks S&P 500 0,22 odstotka, Nasdaq Composite pa 0,4 odstotka.
Napoved Warshove kandidature je premešala pričakovanja vlagateljev, ki so do zdaj računali na bolj agresivno zniževanje obrestnih mer po izteku mandata Jeroma Powella. Warsh je v prejšnjem mandatu veljal za izrazitega zagovornika boja proti inflaciji, kar je okrepilo dolar. Močnejši dolar praviloma zavira povpraševanje po surovinah, obenem pa višje obrestne mere povečujejo oportunitetne stroške imetništva zlata in srebra.
Razprodajo plemenitih kovin je dodatno pospešila odločitev borzne skupine CME, ki je zvišala zahteve glede kritja pri terminskih pogodbah za kovine, kar je omejilo špekulativno trgovanje in likvidnost.
Tudi energetski trgi so bili pod pritiskom. Cena nafte je padla za skoraj 5 odstotkov z večmesečnih vrhov, potem ko so se pojavili znaki umirjanja napetosti med ZDA in Iranom. Trumpove izjave o pogovorih s Teheranom ter poročila o odsotnosti vojaških vaj v Hormuški ožini so zmanjšali strahove pred eskalacijo.
Na trgih industrijskih kovin so cene obremenjevale skrbi glede visokih zalog in umirjenega povpraševanja pred prazniki lunarnega novega leta na Kitajskem. Cena bakra na londonski borzi kovin se je znižala za okoli 3 odstotke, analitiki pa opozarjajo, da bo trgovanje pred prazniki, ki se začnejo 15. februarja, verjetno šibkejše. Pri drugih surovinah so se cene kavčuka v Tokiu znižale za skoraj 3 odstotke, pšenica in soja v Chicagu pa za približno 1 odstotek.
