Cene zlata so v petek doživele izrazit zdrs, na trgih so se namreč okrepila ugibanja, da bi ameriška centralna banka lahko zavzela strožji pristop k denarni politiki. Kljub občutnemu dnevnemu padcu pa plemenita kovina ostaja na poti k najizrazitejši mesečni rasti v več kot štirih desetletjih, saj vlagatelji ob vztrajnih geopolitičnih in gospodarskih negotovostih še naprej iščejo varna zatočišča.
V dopoldanskem trgovanju po srednjeevropskem času se je cena zlata znižala na okoli 5.183 dolarjev za unčo, kar predstavlja padec blizu 4 odstotkov. Pred tem je bil zdrs še globlji, saj je cena začasno izgubila skoraj 5 odstotkov vrednosti. Le dan prej je zlato doseglo novo rekordno raven pri približno 5.595 dolarjih za unčo.
Kljub kratkoročnemu nihanju podatki kažejo na izjemno močan začetek leta. Januar se izteka z več kot 20-odstotno rastjo cen, kar pomeni šesti zaporedni mesečni porast in najizrazitejši mesečni skok po januarju 1980. Analitiki to pripisujejo kombinaciji negotovih makroekonomskih obetov, napetosti v svetovni politiki in povečanega zanimanja institucionalnih vlagateljev za plemenite kovine.
Pod pritiskom so se znašle tudi terminske pogodbe. Februarjske pogodbe za ameriško zlato so se v petek pocenile za približno 2,7 odstotka in zdrsnile proti ravni 5.176 dolarjev za unčo.
Dogajanje na trgu zlata se prepleta tudi s političnimi signali iz ZDA. Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek napovedal, da bo kmalu razkril kandidata za naslednika predsednika ameriške centralne banke, saj se mandat trenutnega vodje Federal Reserve izteka maja. Negotovost glede prihodnjega vodstva Feda je dodatno spodbudila nihanja na finančnih trgih.
Ameriški dolar se je v zadnjih dneh nekoliko okrepil, potem ko je centralna banka sredi tedna obrestne mere pustila nespremenjene. Kljub temu je bil dolar še vedno blizu drugega zaporednega tedenskega padca. Močnejši dolar praviloma zmanjšuje privlačnost zlata za kupce zunaj ZDA, saj je kovina denominirana v ameriški valuti. Trgi ob tem še naprej vgrajujejo pričakovanja o dveh znižanjih obrestnih mer v letu 2026.
Po podatkih, ki jih povzema Reuters, se je izvoz zlata iz Švice v Združeno kraljestvo, kjer deluje največje svetovno središče za trgovanje z zlatom na prostem trgu, povzpel na najvišjo raven po avgustu 2019. Hkrati je novi zlati ETF, uvrščen v Hongkongu, na prvem trgovalnem dnevu zabeležil več kot 9-odstotni skok vrednosti.
Močni premiki niso bili omejeni le na zlato. Cena srebra na promptnem trgu je padla za skoraj 6 odstotkov in se spustila proti 110 dolarjem za unčo, potem ko je dan prej dosegla rekord pri okoli 122 dolarjih. Kljub padcu srebro v januarju beleži približno 56-odstotno rast in je na poti k najboljšemu mesečnemu izidu doslej.
Platina je po ponedeljkovem rekordu pri skoraj 2.919 dolarjih zdrsnila za več kot 5 odstotkov, medtem ko se je paladij v nasprotju s trendom okrepil in pridobil skoraj 6 odstotkov vrednosti.
