Češki volivci bodo v petek in soboto izbirali novo sestavo 200-članskega spodnjega doma parlamenta. Za absolutno večino je potrebnih 101 sedež. Gre za volitve, ki bodo odločile prihodnjo smer države v obdobju štirih let. Doslej je državo vodila sredinsko-desna koalicija Spolu, ki jo vodi premier Petr Fiala, ob podpori liberalne stranke STAN.
Ankete napovedujejo močan rezultat stranke ANO, ki jo vodi nekdanji premier Andrej Babiš. Njegova podpora se giblje okoli 30 odstotkov, medtem ko Fialovo zavezništvo dosega približno 20.
Babiš, milijarder in nekdanji predsednik vlade med letoma 2017 in 2021, velja za enega ključnih voditeljev v srednji Evropi. Pogosto ga označujejo kot „češkega Trumpa“, saj ostro retoriko pogosto združi z izrazitim nacionalizmom. Kritičen je do evropske pomoči Ukrajini, do podnebnih politik Bruslja in do migracijske ureditve.
Po navedbah EUNews bi njegov morebiten povratek pomenil okrepitev povezave z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom. Stranki ANO in Fidesz namreč v Evropskem parlamentu sodelujeta v skupini Patrioti za Evropo, kjer so združene tudi druge desne sile, kot sta Salvinijeva Liga in Nacionalno združenje Marine Le Pen.
Glavna vprašanja kampanje so gospodarske narave. Državljani so najbolj izpostavljali rast življenjskih stroškov, inflacijo in visoke cene energije. Stranka ANO je gradila na nacionalnem nagovoru, medtem ko je koalicija Spolu zagovarjala nadaljevanje varčevalne politike, s katero se je javnofinančni primanjkljaj v zadnjih letih zmanjšal z okoli petih na dve odstotni točki BDP.
Fiala in njegovi partnerji obenem zagovarjajo krepitev oboroženih sil ter ohranitev podpore Kijevu. Tako imenovana „češka pobuda“ je lani Ukrajini zagotovila več kot dva in pol milijona topniških granat.
Iskanje koalicij po volitvah
Kljub napovedani prednosti Babiševe stranke ni pričakovati, da bi katera od političnih sil sama dosegla absolutno večino. Kot izpostavlja EUNews, bo sledilo obdobje zapletenih pogajanj o koalicijah.
Možne so različne kombinacije. Ena od možnosti je povezava ANO z manjšimi desnimi ali levimi strankami, kot so Svoboda in neposredna demokracija (SPD), levičarska fronta Stačilo ali nova Stranka avtomobilistov. Takšna zavezništva bi bila številčno šibka in nestabilna.
Na drugi strani bi lahko Spolu poskusil obnoviti sodelovanje s STAN in s Piráti. Slednja je lani zapustila vlado, a bi z enajstimi oziroma devetimi odstotki podpore lahko skupaj z ostalimi tvorila proevropsko koalicijo.
Končno besedo pri oblikovanju vlade bo imel predsednik republike Petr Pavel, ki je bil leta 2023 izvoljen kot neodvisni kandidat. Jasno je dal vedeti, da ne bo potrdil ministrov, ki bi zagovarjali izstop Češke iz EU ali Nata. Po njegovih besedah tudi ne bo dopuščal ljudi z izrazito prorusko usmeritvijo na ključnih mestih zunanje politike ali varnosti.
Dogajanje na čeških volitvah bo pozorno spremljala celotna Evropska unija. Voditelji držav članic bodo v začetku oktobra zbrani na vrhu v Københavnu, kjer bo vprašanje Prage ena od osrednjih tem. Madžarski premier Viktor Orbán je že izrazil podporo Babišu.
Po oceni virov na katere se sklicuje EUNews, bi Babiševa vrnitev lahko privedla do geopolitične preusmeritve Češke. Država bi se lahko približala Budimpešti in Bratislavi, ki pogosto blokirata evropske pobude za podporo Kijevu ter ovirata razprave o ukrajinskem članstvu v EU.
Foto: Vox Španija/Wikimedia
