Češka vlada vztraja pri pripravi zakona, ki bi zahteval registracijo organizacij in posameznikov s tujimi povezavami, kar je sprožilo ostre odzive politike, pravnikov in akademske sfere. Razprava o predlogu zakonodaje, ki bi subjektom s tujim financiranjem, partnerstvi ali drugimi mednarodnimi povezavami naložila obveznost vpisa v javni register pod nadzorom ministrstva za pravosodje, se zaostruje. Neupoštevanje bi lahko prineslo visoke denarne kazni.
Kot razkriva Euractiv, osnutek zakona predvideva široko definicijo „subjekta“, kar pomeni, da bi lahko zajel ne le organizacije, temveč tudi posameznike – od raziskovalcev in študentov do sodelujočih v javnih razpravah, če imajo kakršne koli povezave s tujino.
Predlog je sprožil primerjave z zakonodajo o „tujih agentih“, kakršno poznajo v Rusiji in Madžarski. Podobni poskusi drugod po Evropi so že naleteli na pravne ovire – madžarski zakon je bil leta 2020 razveljavljen na Sodišču EU, podobno zakonodajo pa je ustavno sodišče ustavilo tudi na Slovaškem.
Češka opozicija opozarja, da bi lahko država ubrala podobno pot. Nekdanji zunanji minister Jan Lipavský je poudaril, da ameriški zakon FARA, na katerega se sklicujejo zagovorniki, velja bistveno ožje. „Oseba mora delovati v imenu konkretnega tujega naročnika,“ je dejal, medtem ko bi češki predlog sprožil obveznosti že ob vsakem tujem financiranju.
Vlada zavrača očitke
Vladna koalicija, povezana s premierjem Andrejem Babišem, očitke zavrača in poudarja, da gre za ukrep za večjo preglednost. Po njihovih navedbah zakon ne bi omejeval dejavnosti, temveč bi zgolj zahteval razkritje virov financiranja in povezav.
Babiš je kritike o domnevnem zgledu po ruski zakonodaji označil za „nesmisel“, zunanji minister Petr Macinka pa je opozoril na, kot pravi, pretirano povezovanje političnih nasprotnikov z Rusijo. Predlog pa je naletel na močan odpor tudi v akademskem okolju. Učeno društvo Češke republike je zakonodajalce pozvalo, naj zakon v celoti ustavijo, saj bi lahko ogrozil akademsko svobodo in mednarodno sodelovanje.
Masarykova univerza je opozorila, da bi zakon lahko prinesel „resno tveganje vmešavanja države v pravice in svoboščine“, hkrati pa bi stigmatizacija tujih partnerstev lahko oslabila raziskovalno okolje v državi.
Predlog prihaja v času povečane politične polarizacije po volitvah leta 2025. Metapodatki dokumenta naj bi po poročanju čeških medijev kazali tudi na povezave z osebami iz kroga premierja, kar dodatno podžiga polemike. Zaradi širokega dosega zakona in možnih posledic za civilno družbo ter znanstvene ustanove se v Pragi krepi pričakovanje, da bi se zakon lahko znašel tudi pred sodišči – podobno kot sorodne zakonodaje drugod po Evropi.
