Češka nadaljuje obsežno širitev jedrske energije, s katero želi zmanjšati odvisnost od premoga in povečati energetsko samooskrbo. V jedrski elektrarni Dukovany potekajo priprave na gradnjo dveh novih reaktorjev, ki naj bi začeli obratovati v drugi polovici tridesetih let tega stoletja. Z njimi bi država postopoma nadomestila proizvodnjo iz premoga, ki ga namerava v celoti opustiti do leta 2033.
Mobilne vrtalne ploščadi že izvajajo geološke raziskave globoko pod zemljo, s katerimi preverjajo primernost lokacije za projekt, ocenjen na več kot 16 milijard evrov. Z dodatnima enotama želi država vsaj podvojiti obstoječo proizvodnjo elektrike iz jedrske energije.
Na razpisu za gradnjo je zmagal korejski KHNP, ki je premagal francoski EDF. Vsak reaktor naj bi imel moč več kot 1000 megavatov in bo dopolnil štiri obstoječe enote v Dukovanih iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Pogodba hkrati odpira možnost gradnje še dveh enot v elektrarni Temelín, kjer za zdaj obratujeta dva reaktorja s po 1000 megavati moči.
Euronews navaja, da ima dogovor s KHNP tudi določilo o desetletni dobavi jedrskega goriva. S tem Češka zmanjšuje energetske povezave z Rusijo, potem ko je iz izbora izvajalca izključila ruski Rosatom in kitajski CNG.
Jedrska energija kot temelj energetskega prehoda
Po besedah vodje projekta Dukovany Petra Závodskega naj bi jedrska energija okoli leta 2050 zagotavljala med 50 in 60 odstotkov električne energije v državi. Pojasnil je, da gre za nujen korak, saj Češka iz jedrskih virov trenutno pridobi približno 40 odstotkov elektrike, preostalih 40 odstotkov pa iz premoga, ta pa mora biti zaradi podnebnih zavez nadomeščen.
Kot navajajo v Pragi, širitev jedrske energije prinaša stabilno in zanesljivo proizvodnjo po konkurenčnih cenah ter omogoča pričakovano rast porabe, ki jo bodo poganjali podatkovni centri in elektromobilnost, navaja Euronews.
Evropska unija je jedrsko energijo uvrstila med dejavnosti, primerne za okoljsko financiranje, kar je dodatno spodbudilo zanimanje držav, kot so Češka, Slovaška, Madžarska in Francija. Projekti se ponovno preučujejo tudi v Belgiji, na Švedskem, Danskem in v Italiji, Poljska pa je podpisala dogovor z ameriškim Westinghousom o izgradnji treh reaktorjev.
Finančni okvir in nova partnerstva
Vlada Česke Republike ima 70-odstotni delež v elektroenergetskem podjetju ČEZ, ki vodi projekt. Država bo prevzela 80-odstotni delež v novi jedrski elektrarni in zagotovila posojilo, ki ga bo ČEZ odplačeval 30 let. Poleg tega bo zagotovila stabilen prihodek iz proizvodnje elektrike v obdobju 40 let. Odobritev evropskih institucij se pričakuje v okviru cilja EU postati podnebno nevtralna do sredine stoletja.
ČEZ se je za dolgoročno jedrsko gorivo dogovoril z ameriškim Westinghousom in francoskim Framatomeom, britanski Rolls-Royce SMR pa je s češko stranjo sklenil strateško partnerstvo za razvoj majhnih modularnih reaktorjev.
Čeprav je jedrska energija deležna podpornih stališč, v domačem in mednarodnem prostoru ostaja tudi kritika. Okoljske organizacije opozarjajo, da gre za predrag energetski vir in da bi bilo sredstva smiselneje vlagati v obnovljive vire. Izpostavljajo tudi vprašanje trajnega skladiščenja izrabljenega jedrskega goriva.
Poseben pritisk prihaja iz Avstrije, ki je po nesreči v Černobilu opustila jedrsko energijo. Avstrijski spodnji dom parlamenta je že zavrnil češke načrte za male modularne reaktorje, v preteklosti pa so politični zapleti zaradi Temelína celo blokirali mejne prehode med državama.
Foto: Unsplash/Jon Hallwood
