Madžarska, Poljska in Romunija se v Bruslju pripravljajo na sodni obračun s farmacevtskim velikanom Pfizer zaradi spornih pogodb o dobavi cepiv proti COVID-19. V ospredju je vprašanje, ali morajo države še vedno plačati odmerke, ki jih ne potrebujejo več.
Gre za večmilijardni spor, ki sega v čas vrhunca pandemije, ko so države EU sklepale obsežne pogodbe za skupni nakup cepiv. Kot izhaja iz razpoložljivih informacij, bi lahko odločitev v primerih proti Poljski in Romuniji padla že do konca marca, medtem ko se bo Madžarska pred sodiščem zagovarjala 16. aprila.
Sporna naročila iz časa pandemije
Spor izvira iz pogodb, sklenjenih leta 2021, ko je Evropska komisija s Pfizerjem in BioNTechom dosegla okvirni dogovor, države članice pa so nato oddajale konkretna naročila.
Takrat je bila logika jasna – zagotoviti čim več odmerkov, saj pandemiji „ni bilo videti konca“, kot so pojasnjevali v Bruslju. A razmere so se hitro spremenile. Povpraševanje po cepljenju je upadlo, številne države pa so ostale z velikimi zalogami neporabljenih odmerkov.
Kritiki opozarjajo, da so bile pogodbe pravno zavezujoče tudi v primeru presežkov, kar je države postavilo pred dilemo: plačati neuporabljena cepiva ali tvegati sodni spor.
Na mizi milijarde evrov
Po podatkih, ki jih navaja Euractiv, Pfizer od Poljske zahteva približno 1,4 milijarde evrov za neprevzete odmerke, skupaj z obrestmi. Varšava se je pri zavrnitvi dobav sklicevala na presežne zaloge in na posledice vojne v Ukrajini.
Madžarska se sooča z zahtevkom v višini okoli 60 milijonov evrov, potem ko je poskušala odložiti dobave in zavrnila plačilo dela naročil.
Romunija je medtem ustavila dobavo in plačilo približno 28 milijonov odmerkov, kar predstavlja približno 615 milijonov evrov.
Za vse tri države gre za pomembno finančno tveganje, še posebej v času, ko se javne finance soočajo s pritiski zaradi inflacije in višjih izdatkov.
Farmacevtska podjetja: pogodbe veljajo
Pfizer vztraja, da so pogodbe še vedno pravno zavezujoče. Po njihovih navedbah so države ob naročilu sprejele določene obveznosti, podjetje pa naj bi izpolnilo svoje – vključno z zagotavljanjem proizvodnje in dobav.
Ob tem poudarjajo, da so bili v času pandemije sprejeti izjemni ukrepi, ki so zahtevali tudi dolgoročne zaveze.
Na drugi strani pravni zastopniki držav opozarjajo, da so se okoliščine bistveno spremenile. Po njihovem mnenju bi bilo treba pogodbe presojati v kontekstu javnega zdravja in dejanskih potreb, ki so se po pandemiji močno zmanjšale.
Preizkus za skupni nakup v EU
Primer ima širši pomen od samega finančnega spora. Gre tudi za test verodostojnosti evropskega sistema skupnega naročanja, ki ga je v času pandemije vodila Evropska komisija.
Na eni strani so pravno zavezujoče pogodbe, na drugi pa politična realnost in spremenjene razmere. Odločitev sodišča bo tako vplivala ne le na konkretne primere, temveč tudi na prihodnje skupne nabave v EU.
Razplet naj bi bil znan kmalu, vsaj v primeru Poljske in Romunije, medtem ko bo madžarski primer verjetno trajal dlje.
