Finančna uprava RS (Furs) je upokojencu iz Svetega Jurija ob Ščavnici izdala globo v višini tisoč evrov, ker naj bi prijatelju pomagal pri pleskanju hiše. Moški zatrjuje, da je šlo za brezplačno pomoč znancu, ki je po njegovih besedah slaboviden. Furs vztraja, da je šlo za kršitev zakonodaje o delu na črno.
Upokojenec, ki ima po lastnih besedah manj kot 400 evrov mesečne pokojnine, je za Planet TV povedal, da je prijatelju zgolj vračal pomoč, ki mu jo je ta večkrat nudil v strelskem društvu. Delo naj bi bilo neplačano. Med pleskanjem so objekt obiskali inšpektorji Fursa in po opravljenem nadzoru ugotovili, da gre za nedovoljeno opravljanje dela.
Kot navaja portal N1, je finančna uprava v odgovoru poudarila, da primer obravnava v skladu z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), ki določa, da je tudi neplačano opravljanje dejavnosti za drugo fizično osebo, če ni ustrezno prijavljeno, opredeljeno kot kršitev. Globe za takšna dejanja znašajo med 1.000 in 7.000 evri, v tem primeru pa so izrekli najnižjo možno.
Na Fursu, kot navaja tudi N1, poudarjajo, da razumejo stiske in medsebojno pomoč med posamezniki, vendar morajo postopati v skladu z zakonom. “V tem primeru ne gre za sosedsko pomoč, saj moška nista soseda, temveč člana istega društva. Zakon pa jasno določa, kaj je dovoljeno in kaj ne,” so zapisali.
Zakon o preprečevanju dela na črno, ki je bil sprejet leta 2014, vsebuje nekatere izjeme – dovoljena je denimo pomoč med sorodniki in sosedi, prostovoljno delo v humanitarnih organizacijah, ter pomoč ob naravnih nesrečah. V konkretnem primeru pa pogoji za izjemo niso bili izpolnjeni.
Možnost obročnega plačila ali polovičnega zneska
Kršitelji imajo možnost zaprositi za obročno odplačevanje globe, so pojasnili na Fursu. Če v roku osmih dni po vročitvi plačilnega naloga ne vložijo zahteve za sodno varstvo in globo poravnajo, se upošteva polovični znesek. Tako bi upokojenec v tem primeru lahko plačal 500 evrov, če se odpove pravici do pritožbe in znesek poravna pravočasno.
Če polovični znesek ni plačan v predpisanem roku, je treba poravnati celoten znesek globe, kot določa plačilni nalog.
Po uradnih podatkih, ki jih je pridobil N1, je Finančna uprava RS v letu 2024 izvedla 1.247 nadzorov na področju dela in zaposlovanja na črno. Obravnavanih je bilo 2.456 prekrškarjev, skupna višina izrečenih glob pa je znašala 5.887.500 evrov. V 328 primerih je bila kršitev povezana neposredno z delom na črno, skupna višina izrečenih glob v teh primerih pa je znašala 332.100 evrov. Izdanih je bilo tudi 378 opominov.
Primer iz Svetega Jurija ob Ščavnici je sprožil razpravo o tem, kje se konča medsebojna pomoč in začne delo na črno. A Furs, kot večkrat povzema N1, pri izvajanju nadzora sledi določbam zakona, ne glede na življenjske okoliščine posameznika.
Dvojni vatli?
Vzporedno s tem odmevnim primerom iz Svetega Jurija javnost razburja tudi zgodba tovornjakarja, ki je bil po odločitvi prekrškovnega sodišča oproščen očitanega prekrška, a se kljub temu še vedno sooča z zahtevo Finančne uprave RS po plačilu 2,7 milijona evrov trošarin. Furs in ministrstvo za finance vztrajata, da sodna odločba zanje ni zavezujoča, kar je po mnenju odvetnika Ivana Kranjca ne samo pravno vprašljivo, temveč zbuja resne pomisleke glede spoštovanja delitve oblasti in pravne države.
Ob tem se poraja vprašanje, kakšne standarde Furs v praksi dejansko uporablja. Na eni strani dosledno kaznuje upokojenca, ki je domnevno prijatelju brezplačno pomagal pri pleskanju – za kar prejme 1.000 evrov globe. Na drugi strani pa v Sloveniji obstajajo dokumentirani primeri, kjer posamezniki, osumljeni za približno milijon evrov neplačanih davkov, zaradi procesnih napak ali pasivnosti tožilstva nikoli niso odgovarjali. Davki so v teh primerih ostali neizterjani, postopki pa so zastarali.
Kombinacija teh primerov kaže na nenavadne prakse, v katerih se Finančna uprava na eni strani strogo drži črke zakona pri navadnih državljanih, na drugi pa kloni pred bolj zapletenimi ali politično občutljivimi zadevami. Ko Furs ob tem še zavrača spoštovanje odločitev sodišč, kot v primeru tovornjakarja, se odpira nevaren precedens, ki presega davčno področje in zadeva temeljna razmerja med oblastmi.
Tovrstni primeri vse bolj krepijo vtis, da se Furs ne ravna le po zakonodaji, temveč včasih tudi po lastni presoji, ki ni vedno v skladu z načeli pravičnosti, sorazmernosti in enake obravnave.
Foto: FURS/Gov.si
