Danes, v sredo, 22. oktobra, bo začela veljati novela Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I), so sporočili z Ministrstva za kulturo. Novela zakona temelji na zagotavljanju pogojev za dostopno in kakovostno umetnost, delavskih pravicah za zaposlene in samostojne delavce v kulturi ter učinkovitem, trajnostnem in decentraliziranem delovanju javnih zavodov, skladov, agencij in nevladnih organizacij. „Trajnost, dostojni delovni in prostorski pogoji ter skladen regionalni razvoj postajajo temeljne vrednote uresničevanja javnega interesa za kulturo,“ so poudarili na ministrstvu.
Novela prinaša več sprememb na področju pravic samostojnih delavcev v kulturi. Samozaposleni v kulturi se bodo po novem imenovali samostojni delavci v kulturi. S tem se odpravlja izenačevanje z drugimi samozaposlenimi, saj gre za poklicno in ne gospodarsko dejavnost.
Posameznik se bo lahko registriral za opravljanje največ petih specializiranih poklicev v kulturi. Tistim, ki imajo ob uveljavitvi zakona registriranih več kot pet poklicev, bo položaj določila nova Uredba o samostojnih delavcih v kulturi.
Novela uvaja karierno dinamiko in uvrščanje v tri karierne razrede – III., II. in I. – glede na delovne izkušnje. Samostojni delavec z do pet let dela bo uvrščen v III. razred, nad pet in do 25 let v II. razred, nad 25 let dela pa v I. razred. Uvrščanje že vpisanih delavcev bo potekalo od 22. oktobra 2025.
Prispevki za socialno varnost in karierna dinamika
Na karierni razred bo vezana višina prispevkov za socialno varnost, ki jih plačuje Ministrstvo za kulturo. Do 28. februarja 2026 bodo vsi samostojni delavci imeli pravico do plačila prispevkov od najnižje zavarovalne osnove. Nato se bodo uvedle različne višine prispevkov glede na razred karierne dinamike.
Od 1. marca 2026 do 31. decembra 2027 bo višina prispevkov znašala za II. razred 69 odstotkov, za I. razred pa 72 odstotkov povprečne letne plače v državi. Od 1. januarja do 31. decembra 2028 bodo prispevki za II. razred znašali 78 odstotkov, za I. razred pa 81 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji.
Samostojni delavec v kulturi lahko od 22. oktobra odda vlogo za uvrstitev v ustrezni karierni razred. Če tega ne bo storil v roku 12 mesecev, ga bo ministrstvo po uradni dolžnosti uvrstilo v III. karierni razred.
Dohodkovni in drsni cenzus
Zaradi uveljavitve zakona, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, se bo dohodkovni cenzus od leta 2026 dalje določal na podlagi povprečne letne bruto plače za 19. plačni razred.
Na novo se uvaja drsni dohodkovni cenzus, ki omogoča uveljavljanje pravice do plačila prispevkov tudi ob preseganju cenzusa za največ 30 odstotkov. Če delavec presega cenzus do 10 odstotkov, lahko uveljavlja pravico v deležu 80 odstotkov; če presega za 10 do 20 odstotkov, v deležu 50 odstotkov; in če presega za 20 do 30 odstotkov, v deležu 20 odstotkov.
Pri ugotavljanju preseganja cenzusa se od dohodkov, zajetih v odločbah Finančne uprave RS, odštevajo tudi potni stroški za potovanja v tujino, če so neposredno povezani z izvedbo kulturnih projektov.
Dodatne pravice in podaljšanje plačila prispevkov
Nadomestilo za daljšo zadržanost z dela zaradi bolezni ali poškodbe se bo lahko uveljavljalo dvakrat letno. Dnevno bolniško nadomestilo bo pripadalo za delovne dni do vključno 30. dne zadržanosti. Višino nadomestila bo vlada določila do 31. marca tekočega leta.
Samostojnim delavcem, starejšim od 55 let, ki so imeli pravico do plačila prispevkov za socialno varnost najmanj 20 let, se pravica prizna do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, po novem do najmanj 40 let pokojninske dobe.
Delavcem, ki so bili z dela zadržani več kot 30 dni zaradi bolezni, poškodbe ali starševskega dopusta, se trajanje pravice do plačila prispevkov podaljša za čas zadržanosti.
Pri presoji izjemnega kulturnega prispevka se bo upoštevalo petletno obdobje, podaljšano za skupni čas zadržanosti od dela v tem obdobju. Minister se bo pri odločanju o vpisu in pravici do plačila prispevkov posvetoval s strokovno komisijo, ne več s Kulturniško zbornico, pač pa bo upošteval priporočila stanovskih društev, če obstajajo in so priložena k vlogi.
Novela omogoča, da se pogodba o javnem financiranju interesa za kulturo lahko sklene tudi z več pravnimi osebami ali posamezniki, ki sodelujejo pri izvajanju projekta ali programa.
Foto: 20-letnica slovenskega filma. Na premieri digitalno restavriranih filmov Kekec in Srečno Kekec [Foto: Katja Goljat/ministrstvo za kulturo/Gov.si/fotografija je simbolna]
