Danska premierka Mette Frederiksen je 5. junija 2025 napovedala predlog za razširitev prepovedi nošenja verskih pokrival, ki popolnoma zakrivajo obraz, na izobraževalne ustanove. Ta poteza sledi obstoječi zakonodaji iz leta 2018, ki prepoveduje nošenje nikaba in burke v javnih prostorih, a doslej ni veljala za šole in univerze.
Frederiksen vodja Socialdemokratov, je ob tem izrazila tudi željo po ukinitvi molilnic v izobraževalnih institucijah, saj meni, da te ne prispevajo k vključenosti, temveč ustvarjajo prostor za diskriminacijo in pritisk.
Po besedah premierke je razširitev prepovedi potrebna zaradi zaznanih vrzeli v obstoječi zakonodaji, ki domnevno omogočajo družbeni nadzor in zatiranje žensk v izobraževalnih ustanovah. Frederiksen je poudarila, da posamezniki sicer imajo pravico do verske svobode, a mora demokracija imeti prednost.
Predlog je del prizadevanj vlade, ki jih podpira poročilo Komisije za pozabljeni boj žensk, ustanovljene za obravnavo vprašanj, povezanih z nasiljem in družbenim nadzorom v častnih kulturah. Poleg prepovedi zakrivanja obraza komisija priporoča tudi ukrepe za boj proti nasilju, povezanemu s častjo, in krepitev zaupanja v javne institucije.
Odzivi
Predlog je sprožil burne odzive. Organizacije za človekove pravice, kot je Amnesty International, so že obstoječo prepoved iz leta 2018 označile za kršitev pravic žensk do svobode izražanja in vere. Po njihovem mnenju takšni ukrepi ne ščitijo pravic žensk, temveč jih kriminalizirajo zaradi njihovih izbir oblačenja.
Kritiki prav tako opozarjajo, da bi razširitev prepovedi lahko še dodatno marginalizirala muslimanske ženske, ki nosijo nikab ali burko, in povečala nestrpnost. Po podatkih Univerze v Kopenhagnu naj bi v državi nikab nosilo le okoli 100–200 žensk, kar je približno 0,1–0,2 odstotka muslimanskih žensk v državi.
Namesto neposredne uvedbe prepovedi molilnic Frederiksenova predlaga dialog z izobraževalnimi ustanovami.
Cilj je po njihovem mnenju ustvariti okolje, kjer izobraževanje ostaja osrednja prioriteta brez vpliva verskih praks, ki bi lahko vodile v družbeni pritisk. Danska vlada s tem nadaljuje svojo politiko, ki poudarja integracijo in sekularne vrednote, kar je že leta 2018 sprožilo razprave ob uvedbi splošne prepovedi zakrivanja obraza v javnosti.
Ana Koren
Foto: Zajem zaslona/YT
