Živalski vrt na severu Danske je ta teden na Facebooku objavil vabilo, naj lastniki podarijo zdrave, a neželene živali, kot so morski prašički, zajci, kokoši in v nekaterih primerih tudi konji. Živali, ki jih prevzamejo, po navedbah osebja najprej evtanazira usposobljen kader, nato pa jih ponudijo kot hrano mesojedim živalim v oskrbi vrta, denimo risom.
Vodstvo ustanove poudarja, da gre za prakso, ki jo izvajajo že dolgo, a je v tokratnem primeru zaradi objave na družbenih omrežjih dobila večjo medijsko pozornost. „To ni nič novega. Takšno prehranjevanje je v skladu z naravnimi potrebami naših plenilcev,“ je pojasnila glavna zoologinja Anette Sofie Warncke Nutzhorn. Po njenih besedah se ljudje le redko odločijo za donacijo psov ali mačk, največkrat gre za male hišne živali, včasih tudi konje.
Po pojasnilih živalskega vrta je za donacijo konja potreben potni list, v določenih primerih pa lahko lastniki prejmejo tudi davčno olajšavo, izračunano glede na težo živali. Kot so zapisali, potrebe po posameznih vrstah živali skozi leto nihajo, zato je za nekatere donacije mogoče vzpostavljena čakalna vrsta.
Zoologinja Thea Loumand Faddersbøll je pojasnila, da konji najpogosteje prihajajo od zasebnikov, ki se jih iz različnih razlogov ne morejo več oskrbovati – bodisi zaradi starosti, poškodb ali prevelikega števila.
Kritike in zagovorniki v spletnih komentarjih
Objava je sprožila številne odzive na družbenih omrežjih. Nekateri komentatorji so izrazili ogorčenje nad idejo, da bi zdrave živali – predvsem hišne ljubljenčke – darovali kot hrano. Drugi so branili prakso, saj naj bi omogočala bolj naravno prehranjevanje plenilcev v ujetništvu in zmanjševanje odpadkov.
„Tako nič ne gre v nič – in hkrati omogočamo prehransko bogato in naravno okolje za naše plenilce,“ so zapisali pri živalskem vrtu. Ob objavi je bila dodana tudi fotografija divje mačke z odprtim gobcem ter povezava do dodatnih informacij za potencialne darovalce.
To ni prvič, da so danski živalski vrtovi v središču javne polemike. Leta 2014 je živalski vrt v Københavnu zaradi ohranjanja genetske raznolikosti usmrtil dveletnega žirafo po imenu Marius, kljub temu da je spletna peticija zbrala na tisoče podpisov za njegovo rešitev. Del njegovega telesa so uporabili za raziskovalne namene, ostanek pa so kot hrano ponudili velikim mačkam.
Podobne prakse so razburile tudi obiskovalce v tujini. Pred kratkim je denimo živalski vrt v nemškem Nürnbergu naletel na množično kritiko po tem, ko so zaradi prostorske stiske usmrtili 12 zdravih pavijanov, kljub nasprotovanju zagovornikov pravic živali.
Foto: Pixabay/ignartonosbg
